Večer, 26.11.2010

Dr_ava_je_izglasovala_dokapitalizacijo_NLB_Page_1NLB bo lahko kljub nasprotovanju belgijske KBC uporabila na lanski skupščini izglasovano povečanje osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom za 37 milijonov evrov, dobila je tudi dovoljenje za 250-milijonsko dokapitalizacijo IRENA FERLUGA Razmerje med glasovi za in proti na včerajšnji skupščini NLB je napovedovalo, da noben od predlaganih sklepov ne bo dobil za spreminjanje statuta banke potrebnih 75 odstotkov glasov podpore.

A se je skupščina po debelih dveh urah z branjem nasprotnih in podrejenih predlogov sklepov tako države kot belgijske solastnice NLB KBC vendarle končala z zadovoljstvom uprave NLB. Agencija za upravljanje državnih naložb, ki jo je zastopal odvetnik Bojan Pečenko, je skupaj z nekaj drugimi delničarji izglasovala 250 milijonov evrov težko dokapitalizaicjo. Država je z nekaterimi drugimi delničarji z 61,2 odstotka (ob 83 prisotnih glasovalnih pravicah delničarjev) izglasovala sklep, da lahko uprava za povečanje osnovnega kapitala reaktivira sklep o dokapitalizaciji, ki ga je odobrila skupščina 31. junija 2009, in to v znesku 250 milijonov evrov. Tako dobljeni kapital mora zagotoviti najkasneje do konca marca 2011 in ga uporabiti za kapitalsko krepitev banke ter zadostitev zahtev regulatorja po kapitalu. Ker ni šlo za spremembo statuta, ni bila potrebna 75-odstotna večina. Takoj po začetku skupščine, ko je belgijska stran izvedela za nasprotni predlog države, je zahtevala polurno prekinitev skupščine za posvetovanje. V nadaljevanju so si sledili nasprotni predlogi obeh strani. Belgijci so neuspešno predlagali, da NLB zgolj za 17 milijonov evrov poveča odobreni kapital, dokapitalizira pa se za 200 milijonov evrov, dodatnih 50 milijonov pa dobi z izdajo hibridnih instrumentov. Božo Jašovič, predsednik uprave NLB, je po skupščini povedal: "Veseli smo, da dokapitalizacija bo, uprava in nadzorni svet jo bosta pripravila v najkrajšem času. Že na naslednji seji nadzornega sveta bomo predlagali uporabo odobrenega kapitala." Glede zadržkov države do strategije razvoja banke, sprejete 13. oktobra letos, in je bolj po želji belgijske KBC kot slovenske vlade (ta se ne strinja z nameravano prodajo Banke Celje in umikom iz srbskega in italijanskega trga ter krčenjem dejavnosti banke), je Jašovič dejal: "Nihče ni strategije kategorično zavrnil. Še enkrat bomo pregledali osnovna stališča države in njihove usmeritve pri izvajanju strategije. Želijo, da smo preudarni in previdni pri dezinvestiranju in da to storimo le, če bo nujno potrebno za zagotavljanje kapitala banke. Najpomembnejše je, da denar bo, ker se vsi lastniki strinjajo, da je dokapitalizacija potrebna." Ta previdnost se nanaša na nameravano prodajo Banke Celje, o čemer so doslej tekle aktivnosti le znotraj NLB. Uprava namerava o tem odločati v skladu s strategijo v najkrajšem času, je dejal Jašovič. Skupščina je za nadomestnega člana nadzornega sveta namesto odstopljenega Gregorja Dolenca imenovala Antona Macuha. Predstavniki belgijskega solastnika NLB po skupščini niso želeli komentirati sprejetega sklepa o dokapitalizaciji. Kasneje so iz Bruslja za STA sporočili, da je belgijska KBC nad odločitvami skupščine glede dokapitalizacije banke razočarana, ker ni bil sprejet njen predlog za dokapitalizacijo. Prav tako je razočarana, ker se predlog, ki je bil sprejet, ne nanaša na strategijo banke za obdobje 2010-2015, ki jo je potrdil nadzorni svet 13. oktobra in jo trenutno izvaja uprava. KBC zato preučuje svoja nadaljnja stališča. "Brez jasne reference na dogovorjeno strategijo je za KBC težje ugotoviti, ali bo dokapitalizacija prinesla ustrezno vrednost," so izjavili v KBC. Ob tem so poudarili, da so doslej vedno izpostavljali, da bodo pri dokapitalizaciji sodelovali le, če bo prinesla ustrezno vrednost. Poleg tega so izpostavili, da mora biti vsaka odločitev skupine KBC v skladu z njenim strateškim načrtom, ki ga je lani novembra odobrila Evropska komisija, in da njen nestrateški 31-odstotni delež v NLB ostaja naprodaj, (gr) Razočarani Belgijci Božo Jašovič je malim delničarjem v odgovor na nasprotni predlog Kristjana Verbiča (VZMD) odgovoril, da uprava banke pri pripravi pogojev dokapitalizacije ne namerava izključiti prednostne pravice pri nakupu delnic. Rajku Stankoviču (MDS) pa je na vrsto vprašanj odgovoril, da bo uprava proti prejšnjemu vodstvu ukrepala, če bo ugotovila nepravilnosti. Dejal je, da delež slabih naložb narašča, konec septembra letos jih je bilo za 848 milijona evrov ali 7,6 odstotka. NLB je leta 2007 odpisala 10,7 milijona evrov, letos konec oktobra pa 8,7 milijona evrov. Napovedal je, da bi banka lahko že prihodnje leto poslovala pozitivno, (If) Prednostne pravice ostajajo Dagmar Komar, predsednica uprave Agencije za upravljanje naložb države, je po skupščini povedala: "Z izidom skupščine smo zadovoljni. Dejstvo je, da je uprava NLB dobila napotitveni sklep o dokapitalizaciji v višini 250 milijonov evrov. Odobreni kapital je že v statutu banke, tako da ima uprava vse vzvode, da poveča kapital in zadosti zakonskim zahtevam." (If) Država je zadovoljna


Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 26. 11. 2010 
Stran: 2