odločanje o odložilnem vetu. 1. Kateri razlogi so vas vodili, da ste vložili zahtevo o odločanju za odložilni veto? Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije ureja državna jamstva bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo za zadolževanje posojilojemalcev - gospodarskih subjektov. Zakon opredeljuje gospodarske subjekte kot osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. Zadruge kot gospodarski subjekti niso urejene v zakonu o gospodarskih družbah, temveč v zakonu o zadrugah kot posebnem zakonu, ki zadrug ne opredeljuje kot gospodarske družbe. Navedena določba v sprejetem zakonu pomeni, da so posojila zadrugam iz jamstvene sheme izključena. 2. Ali ste morda o tej problematiki predlagali pristojnim organom rešitve v smeri enakovrednega upoštevanja zadrug? Zadružna zveza Slovenije že dlje časa opozarja pristojne organe na problematiko enakopravnega upoštevanja zadrug v različnih shemah državnih pomoči. Opažamo, da so v nekaterih shemah državnih pomoči, za katere ni pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, kot možni koristniki sredstev predvidene samo gospodarske družbe oziroma subjekti, registrirani na podlagi zakona o gospodarskih družbah. Zato smo potem, ko je vlada dne 19. februarja 2009 v okviru drugega paketa protikriznih ukrepov sprejela med drugim sklep, da se pripravi poseben zakon kot podlaga ukrepu »jamstvena shema bankam za splošno kreditiranje podjetjem«, pisno predlagali Ministrstvu za finance, da so v prihodnji jamstveni shemi kot možni koristniki ob enakih vsebinskih pogojih, kot bodo določeni za druge gospodarske subjekte, predvidene tudi zadruge. Predlog zakona, ki je bil vložen in sprejet po nujnem postopku, našega predloga ni upošteval, zato smo v času postopka za sprejem zakona na pristojne organe naslovili še pobudo s predlogom za ustrezen amandma. Tudi ta pobuda ni bila uspešna, zato smo prek interesne skupine v Državnem svetu zahtevali, da Državni svet sprejme sklep, naj Državni zbor o zakonu še enkrat odloča. 3. S katerimi argumenti ste prepričali državne svetnike, da so večinsko izglasovali odložilni veto? Zadruge kot gospodarski subjekti poslujejo na trgu pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe praktično v vseh dejavnostih, od kmetijstva, predelave do trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. Posledice finančne in gospodarske krize prizadevajo zadruge enako kot druge gospodarske subjekte. V primerjavi s številom vseh delujočih gospodarskih družb število zadrug pomeni manj kot 1 odstotek, zato razširitev kroga posojilojemalcev v jamstveni shemi ne bi zahtevala opazno večjih sredstev. Vendar bi vključitev v ukrep zagotavljala zadrugam enake možnosti pri opravljanju njihovih dejavnosti, in s tem tudi večjo učinkovitost porabe javnih sredstev. Podobno kot ima kmetijstvo poleg proizvodnih tudi številne neproizvodne vloge, tudi kmetijske, gozdarske in druge zadruge poleg merljivih ekonomskih vlog za svoje člane opravljajo tudi druge naloge, ki bistveno prispevajo k boljšemu tržnemu položaju kmetov, manjšemu obremenjevanju okolja, enakomernejši porazdelitvi družbenega dohodka, poseljenosti prostora oziroma, na kratko, k trajnostnemu, dolgoročno vzdržnemu razvoju skupnosti, v katerih zadruge delujejo. Vprašanje enakopravnosti pri dostopu do državnih pomoči v času krize je lahko bistvenega pomena za preživetje posameznega gospodarskega subjekta. Enakopravno upoštevanje zadrug prispeva tudi k uresničevanju javnih interesov za neovirano konkurenco in smotrno uporabo proračunskih sredstev, kar ne more biti zagotovljeno, če je en del gospodarskih subjektov, čeprav manjšinski/iz protikriznih ukrepov izključen. 4. Kako odgovarjate na pomislek, da je število slovenskih zadrug majhno in so večinoma majhni ali srednji gospodarski subjekti? Na takšne pomisleke je treba odgovoriti, da je Slovenija premajhna država, da bi lahko zanemarila pomen zadrug, čeprav, gledano z vidika celotnega gospodarstva, niso prevladujoča organizacijska oblika. Vendar je v nekaterih dejavnostih, na primer v kmetijstvu oziroma pri trženju kmetijskih proizvodov, vloga zadrug po številu in celotnih prihodkih izredno pomembna in celo nepogrešljiva. Evropska komisija meni, da je tudi v kriznih razmerah treba ukrepati v skladu s stališčem: »najprej pomisli na male«, in da izboljšanje položaja majhnih in srednje velikih podjetij vpliva tudi na boljši položaj velikih podjetij. Iz zgodovinskih izkušenj pa bi se morali v večji meri zavedati tudi neizkoriščenih možnosti, ki jih odpira zadružništvo za premagovanje kriznih gospodarskih razmer. 5. Kako mislite, da bo rešeno vprašanje položaja zadrug v shemah državnih pomoči in s protikriznimi ukrepi? Prepričan sem, da bo država tudi zadrugam zagotovila najmanj enako podporo pri premagovanju finančne krize kot drugim gospodarskim subjektom. Pogovor pripravila Bojana Jerina

Medij: Kmečki glas
Avtorji: Jerina Bojana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poročamo
Datum: 08. 04. 2009
Stran: 2