Ostaja pa še odprto vprašanje, kdo bo zagotovil denar za banke, za katere utegnejo stresni testi pokazati, da imajo premalo kapitala. ECB namreč namerava spomladi prihodnje leto izvesti stresne teste, da bo pred prevzemom nadzora ugotovila, ali imajo dovolj kapitala. Metodologija, po kateri bodo te teste izvedli, še ni znana, lorg Asmussen, član izvršilnega odbora ECB, je napovedal, da bo ECB za nadzor zaposlila 1000 novih ljudi, od tega 700 revizorjev za banke. Nemški finančni minister Wolfgang Schauble je dejal, da je treba sedaj čim hitreje sprejeti tudi druge predpise za vzpostavitev evropske bančne unije. Del bančne unije je tudi vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje bank s ciljem, da ne bodo več davkoplačevalci prvi na vrsti za plačilo, ko bodo banke zašle na rob bankrota. Tudi glede tega mehanizma je še veliko razhajanj med državami, ki se med drugim še morajo dogovoriti, kako bodo financirale sklade za reševanje bank. Na vprašanja o pripravah slovenskega sklada za reševanje je minister za finance Uroš Cufer po poročanju STA v Luksemburgu odgovoril zgolj: "Mi za zdaj to razpravo predvsem spremljamo, drugače pa neke vrste sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke." Za pogovor o podrobnostih je za zdaj po njegovih besedah "zelo prezgodaj". Od 1. avgusta že veljajo nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih je pred vsako javno reševalno akcijo banke obvezen bail in - to je mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci. Slovenija bo ta pravila v nacionalno zakonodajo prevedla z novelo zakona o bančništvu, ki jo je vlada sprejela minuli teden in poslala v državni zbor. Mali delničarji, imetniki podrejenih in hibridnih obveznic opozarjajo, da vlada s tem "retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic", da lahko ima takšna ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor in da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov. Minister Čufer jim je ob odhodu z zasedanja v Luksemburgu sporočil, da je bilo vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta. "Tako da je ta debata popolnoma zaključena," je še pristavil. Predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki prihaja v ponedeljek, 21. oktobra, v Ljubljano, je dejal, da veliko članic še ni sprejelo ustrezne zakonodaje. Izrazil je pričakovanje, da bo Slovenija to uredila hitro. Nizozemska in Nemčija sta to na primer že uredili. Uroš Čufer o tem, koliko bi lahko zbrali z uporabo mehanizma bail in v primeru reševanja slovenskih bank, v Luksemburgu ni želel govoriti. Dijsselbloem bo Slovenijo obiskal prav na dan, ko se po napovedih virov pričakujejo izidi pregleda Nove Ljubljanske banke. S^£H f S/i V S#M0 PftSTONS P#&/ ANDREJ BAJT ■^^^^^^^^Vk i*^ _^_^_^_^__? 1 '^ __^__^ft ' ~*—^__^__Wf i,r ' v_^_^_^_l _________£______k^_________________h^__________r > !________! ft^_-_f-_-_-__! I ___i____________________________________F _______________ __E______h__T' .^H____________________________________________T^i^H Predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki v ponedeljek prihaja v Ljubljano, v pogovoru s portugalsko finančno ministrico Mario Luis Albuquerque. (Reuters)

Medij: Večer
Avtorji: Kocbek Darja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 16. 10. 2013 
Stran: 3