Katja Svenšek, Srečko ZimicLjubljana - Nekdanji finančni minis-ter Dušan Mramor, ki je vodenje fi-nančnega ministrstva pred štirimi letipredal Andreju Bajuku, ocenjuje, daje vlada v tem mandatu vodila pre-ohlapno fiskalno politiko. »Lahko bicelo dejali, da je vodila procikličnofiskalno politiko,« je dejal. Po nje-govem vlada javne porabe ni zmanj-ševala, ampak je bila njena rast lepočasnejša od rašti bruto domačegaproizvoda.Toje po Mramorjevem mnenju tudieden od razlogov za skoraj dvakratvišjo inflacijo v Sloveniji kot območjuevra. Ob tem je dodal, da je nižanjedavčnih bremen po
njegovemmnenju primernejše v času recesije,ne konjukture. Kot drugi razlog zarazliko v inflaciji v Sloveniji in ob-močju skupne valute je Mramor pou-daril neustrezno regulacijo monopol-nih sektorjevoziroma dejstvo, da kon-kurenca ni bila vzpostavljena tam,kjer je to mogoče. Pri tem je izpostaviltelekomunikacije, promet, komunal-ne storitve. Zmanjšanje javne porabebi moralo biti po Mramorjevemmnenju bistveno večje. Tako bi državaustvarila večji presežek, kot je to včasu visoke gospodarske rasti uspeloštevilnim državam. Te so si s temustvarile večjo rezervo za slabe čase,ki jih napovedujejo. »Če dodamo šeizjemno slabo demografsko sliko, lah-ko pričakujemo velike težave,« meniMramor.Znižanj e j avnih izdatkov lanez Šuš -teršič nasprotno poudarja kot enegavečjih uspehov vlade na področju fi-nanc. Po njegovem je vlada vodilaproticiklično fiskalno politiko, kar ka-že, tako Šušteršič, tudi zmanjšanjestrukturnega primanjkljaja. »Približ-no polovico doseženega znižanja porabe je zares prispevala visoka go-spodarstva rast, a druga polovica zni-žanjaje posledica prihrankov,« pravi.Podobno tudi Igor Masten iz eko-nomske fakultete ocenjuje, da je fi-nančno ministrstvo na področju jav-nih financ vodilo dobro politiko. Fi-nančno ministrstvo po njegovemmnenju ni vodilo prociklične fiskalnepolitike, patudiz očitki, daje presežekzgolj posledica ugodnih gospodar-skih razmer, se ne strinja. Ne strinja seniti s tem, da je neprimerna fiskalnapolitika glavni razlog za visoko in-flacijo v Sloveniji. »Seveda bi lahkofinančno ministrstvo vodilo še ne-koliko bolj restriktivno politiko, ven-dar bi malo Ijudi m politikov tovrstnopolitiko podprlo,« še opozarja.Mramor se je dotaknil tudi priva-tizacije Nove KBM. Te se je vlada ponjegovem mnenju lotila ob neugo-dnem času. Kot je pojasnil, je bankapotrebovala dokapitalizacijo, državapa je privatizacijo izvedla s prodajosvojega deleža, s čimer pa banka nidobila svežih sredstev, Morala bi iskatistrateškega partnerja, dodaja Mra-mor. Da bi lahko na področju pri-vatizacije naredili več, meni tudi Šuš-teršič, a ob tem dodaja, da so pa prvipremiki le bili narejeni. Tudi Mastenmeni, da je Bajuk premalo naredil napodročju privatizacije finančnega sis-tema. »Še vedno je zelo veliko ne-jasnosti glede NLB, Zavarovalnice Tri-glav...« pravi. Kot največjo napako Ba-juka pa vidi spremembo pokojninskereforme, ki bo Slovenijo prizadela, koga že dolgo ne bo več na oblasti. »Pravpri pokojninski reformi lahko rečemo,da se Bajuk ni mogel izogniti stran-karskem objemu in je namesto jav-nofinančnih interesov upoštevalstrankarske,« zaključuje.katja.svensek@dnevnik.sisrecko.zimic@dnevnik.si
Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja,Zimic Srečko
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 07. 2008
Stran: 18