Morebitna odločitev ustavnega sodišča, ki bi razveljavila novelo zakona o bančništvu (zban­1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imela učinka "nedovoljene državne pomoči", na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance in vlada.

V Društvu MDS zato pozivajo slovensko ustavno sodišče, vlado, ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem času po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakovati jo je v približno dveh mesecih) oziroma nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013, je za Večer povedal Rajko Stankovič, predsednik društva MDS. Tako bi se izognili množici zasebnih tožb razlaščencev, kar bi obremenilo sodišča, ljudem pa povzročilo dodatne stroške.

Po mnenju mag. Kristjana Verbiča, predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), je današnja obravnava postavila na laž tiste, ki zatrjujejo, da je bila razlastitev podrejencev in delničarjev bank nujna z vidika dovoljene državne pomoči. Rajko Stankovič dodaja, da povračila podržavljenega premoženja imetnikom ne bo poravnal državni proračun, ampak Banka Slovenije. Koliko naj bi dobili vrnjeno? Knjigovodsko vrednost delnice ali njeno tržno ceno na dan izbrisa - torej deset centov ali en evro za delnico z zakonitimi zamudnimi obrestmi.