Biti porabnik danes pomeni proučevanje številnih ponudb, kar v praksi zahteva toliko časa kot navaden delovnik, med drugim zaradi zapletenosti ponudbe finančnih storitev, pojasnjuje Breda Kutin iz Združenja potrošnikov Slovenije. 
Veliko vlagateljev si ne more privoščiti dovolj časa za poučevanje o optimalni razpršitvi premoženja, zato je pomembno, da se hitro in preprosto izobrazijo o nevarnostih in prednostih varčevanja, so si bili edini sogovorniki.

Izobraževanje v osnovne šole

Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič pravi, da bi bilo treba izobraževanje o delničarstvu in vlaganju uvesti že v osnovne šole. Leif 
Vindevag iz švedskega združenja malih delničarjev je predstavil uspešno metodo širjenja znanja med mladimi z nagradno igro za najboljši srednješolski portfelj naložb. Tako se mladi sami od sebe poglobijo v vlaganje in dobijo veselje do te pomembne teme. V današnjem svetu za posameznika ni več dovolj, da zna brati, pisati, računati, ampak tudi razpršiti svoje premoženje, meni Vindevag.

Zaupati finančni industriji?

Dobri izobraževalci pa ne morejo biti ponudniki finančnih storitev, opozarja Kutinova. »Ti so prodajalci, zato ne morejo biti objektivni svetovalci, saj sledijo dobičkonosnosti. Pri nekaterih ponudnikih smo sicer opazili dobra predavanja, a pri svetovanju na štiri oči je finančna industrija spet dajala prednost zanjo najbolj dobičkonosnim, za varčevalca pa ne najprimernejšim varčevalnim produktom,« pojasnjuje Kutinova. S tem se ni povsem strinjal predstavnik evropskega organa za nadzor nad vrednostnimi papirji in trgi (ESMA) Patrick Armstrong. Kot meni, je finančni industriji jasno, da mora ponujati tisto, kar je najbolje za vlagatelja, če želi dolgoročno preživeti.

Vindevag opozarja, da zdajšnji nadzor nad finančnim svetovanjem 
marsikje, tudi na Švedskem, ni 
zadosten: »Ko se mi pokvari računalnik, ga nesem prodajalcu in zahtevam popravilo oziroma drugega. Nekaj podobnega moramo uvesti pri finančnih produktih.«