“Zaupanje v to, da so rešitve, čeprav boleče, na dolgi rok dobre, je težko pridobiti in ga je treba vedno znova potrjevati. Ne izogibajte se torej takojšnim odgovorom na vprašanja in javnemu razkritju dokumentov, kadar za to ni tehtnih razlogov, saj takšno ravnanje ustvarja vtis, da so v ozadju nepoštena ravnanja ali da vsaj, kar tudi ni dobro, podcenjujete javnost,” je zapisala.

V DUTB so časniku Finance zavrnili zahtevo za posredovanje pogodb z vodilnimi, saj da ne želijo kršiti zakona o varstvu osebnih podatkov, prav tako ne razkrivajo vrednosti svetovalne pogodbe med DUTB in družbo Quartz+Co., katere izvršni direktor je bil izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.

Banka Slovenije pa je po navedbah Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) na podlagi zahtev razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic le posredovala odločbe o razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic, a je v njih zakrila večino podatkov, med drugim podatke o višini kapitala na dan razlastitve, brez česar je nemogoče dokazovati (ne)upravičenost izbrisa.

Banka Slovenije je poleg tega s posredovanjem odločb počakala toliko časa, da je od njihove izdaje potekel 30-dnevni rok za vložitev upravnega spora, so sporočili iz VZMD.

V DUTB so sicer minuli teden opozorili, da ne morejo razkriti seznama, katere terjatve sta NLB in NKBM prenesli nanjo, saj za to nimajo pravnih podlag. Z državo iščejo rešitve, da bi se to spremenilo, pot do tega pa naj bi bila sprememba zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je v parlamentarnem postopku.