Jure Nagode Zagorje - V podjetju Finema iz Brestanice, ki so ga ustanovili vodilni v izlaški družbi Eti, so očitno zadovoljni z okoli 12,7-odstotnim lastništvom tega izlaŠkega koncema z več kot 1600 zaposlenimi. V Finemi namreč zatrjujejo, da lastniškega deleža ne bodo povečevali. Ob tem pa ne gre spregledati, da ima Eti na voljo več zakonskih sredstev za obrambo pred prevzemi, med katerimi je predvsem vinkulacija delnic. Poročali smo že, da ustanovitveni kapital Fineme izhaja iz šestih evropskih držav, v katerih ima Eti svoja hčerinska podjetja, družbeniki pa so vodilni v teh
družbah. Tomaž Berginc, predsednik uprave Etija in družbenik Fineme, meni, da je njihov nakup delnic, ki so bile na voljo ob prodaji državnega deleža, pomembno prispeval k stabilizaciji delniške strukture in s tem k obrambi pred sovražnim prevzemom. Da Finema ne namerava povečevati lastniškega deleža Etija, potrjuje tudi direktor podjetja Marin Pavšek. Sočasno pa se lastniške in tudi družinske povezave obeh podjetij - soproga predsednika nadzornega sveta Etija in predsednika uprave NLB Marjana Kramarja ima namreč lastniški delež v Finemi - ne zdijo nikomur sporne. Marin Pavšek pravi, da Finema z NLB sploh ne posluje. Kljub zadnjim spremembam v lastniški strukturi (poleg Fineme ima okoli desetodstotni delež še nemško podjetje Jean Muller kot strateški partner) tako Eti še naprej ostaja brez večinskega lastnika, saj je kar slabih 48 odstotkov delnic razpršenih med male delničarje oziroma notranje lastnike. Nad takšnim stanjem pa ni navdušen Gabrijel Brezovar, ki je z dobrimi 9 odstotki delnic eden večjih solastnikov Etija. Brezovar je prepričan, da vodstvo Etija, ki je prek Fineme kupilo 12,7 odstotka delnic, s tem ne ščiti koncema pred sovražnim prevzemom. Zato bi morala po njegovem Finema povečati svoj lastniški delež vsaj na 25 odstotkov oziroma na kontrolni delež, za večinskega lastnika pa poiskati močnega tujega partnerja. Po Brezovarjevem mnenju je Eti trenutno edina slovenska družba, zanimiva za tujce, in je med večjimi delniškimi družbami glede na borzno krizo tudi edina, ki je vredna več kot pred dvema letoma. Tuji interesenti naj bi bili za delnico pripravljeni odšteti bistveno več, kot je njena trenutna vrednost, poleg tega pa bi po Brezovarjevi oceni šele večinski lastnik Etiju prinesel stabilnost v poslovanju in zagotovil razvoj. Zatrdil je še, da se za nakup večinskega deleža Etija resno zanima ena od tujih družb, vendar ni hotel izdati njenega imena. V vodstvu Etija tovrstnih informacij za zdaj nimajo. jure.nagode@dnevnik.si
Medij: Dnevnik
Avtorji: Nagode Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 11. 2008
Stran: 18