Kot sta uprava in NS NLB v zadnjem obdobju že večkrat opozorila, bo v 2013 dokapitalizacija banke najverjetneje potrebna, kajti kapitalsko vrzel je potrebno sanirati. Predsednik uprave je spomnil, da le-ta izhaja iz slabih naložb iz preteklosti, vedno višjih zahtev slovenske in evropske regulative po zahtevani stopnji kapitala, prav tako pa je potrebno upoštevati, da odprodaje nestrateških oz. neključnih naložb v trenutnem tržnem okolju oz. situaciji potencialno prinašajo dodatne izgube in s tem tudi potrebe po kapitalu.

Predstavnik največjega delničarja Republike Slovenije Matej Runjak je pojasnil, da v tem trenutku Republika Slovenija ne vidi potrebe po sklepanju delničarjev o vpisu novega kapitala pred novim letom. Ob tem, da želi kot največji lastnik delovati odgovorno in v korist stabilnega razvoja banke, Republika Slovenija meni, da je ustreznejša rešitev za krepitev kapitalske ustreznosti banke preko izvedbe ukrepov, ki so predvideni v Zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in naj bi se predvidoma izvedli v prvi polovici leta 2013.

Medja: Uspeli smo zaustaviti padanje nekaterih številk

"Glede na to, da smo od časa sklica skupščine - konec novembra, pa do danes, opazili pozitivne premike, previdnostna dokapitalizacija v višini 375 milijonov evrov ni potrebna," je na skupščini dejal šef NLB Janko Medja in pri tem sporočil državljanom, da so njihove naložbe v banki varne, saj bo banka po njegovem prepričanju prihodnje leto delovala normalno.

"V četrtem kvartalu smo napovedali nekatere prioritete, med katerimi je bilo tudi delo s strankami, skrb za kapitalsko ustreznost, oblikovanje širšega vodstva in prestrukturiranje," je na današnji skupščini povedal predsednik uprave NLB Janko Medja.

Kot je dejal Medja, je uprava uspela zaustaviti padanje določenih številk pri delu s strankami. "S tem upamo, da širša javnost vidi pozitivne premike pri delovanju in upravljanju NLB," pravi Medja.

Pri poslovanju z večjimi podjetji Medja pravi, da se uprava trudi delati proaktivno, čeprav je to po njegovem mnenju težko, "A tudi tukaj smo naredili nekaj pozitivnih premikov, predvsem ko gre za prestrukturiranje nekaterih kreditov," je dodal Medja in pojasnil, da je uprava že sprejela ustrezne sklepe pri odprodaji nestrateških naložb. "S sistemskimi rešitvami bodo te zadeve stekle hitreje."

Šef NLB hkrati pričakuje, da se bo uprava do konca prvega kvartala prihodnjega leta razširila na pet članov. "Oblikovanje uprave z izstopom KBC bomo nadaljevali. Skušali bomo najti najbolj primernega človeka za zapolnitev," pravi Medja.

Po oceni države "previdnostna dokapitaliacija še ni potrebna

Kot je v petek pojasnil minister za finance Janez Šušteršič, država ocenjuje, da dokapitalizacija še ni potrebna. Za državo bi bilo idealno, da se dokapitalizacija izvede ob prenosu slabih terjatev na t.i. slabo banko.

Nadzorniki NLB so konec novembra ob predlogu današnje skupščine v višini 375 milijonov evrov navedli, da gre za previdnostni ukrep v luči trenutnih zaostrenih gospodarskih razmer in pričakovanega nadaljnjega prirasta slabih posojil.

Formalne zahteve, po krepitvi kapitala, ni

Minister Šušteršič je v petek ponovil oceno, da je odločitev nadzornikov, da še pred novo zahtevo Banke Slovenije predlaga povišanje kapitala, pozitivna in skladna s sodobnimi praksami korporativnega upravljanja. A v tem hipu ne obstaja formalna zahteva regulatorja, da je treba okrepiti kapital.

Zato je država sprejela odločitev, da dokapitalizacija še ni potrebna. Država pričakuje, da bo banka v vmesnem obdobju sama storila potrebno za izboljšanje kapitalske ustreznosti.

Nov moment v zgodbo o vnovični kapitalski krepitvi NLB je vnesla odločitev ustavnega sodišča, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, protiustavna. To je omogočilo uveljavitev zakona, s katerim bo država sistemsko sanirala slabe terjatve v bančnem sistemu.

Dokapitalizacija ob prenosu slabih terjatev?

Šušteršič je v petek ponovil oceno, da bi bili lahko potrebni postopki za prenos slabih terjatev pripravljeni v treh mesecih, in da bo takrat razvidna očiščena bilanca NLB.

Po njegovem mnenju bi bil za državo idealen scenarij, da se dokapitalizacijo izvede ob oz. po prenosu slabih terjatev, ko se bo dalo oceniti, kolikšna je potreba po dodatnem kapitalu. Minister je prepričan, da bi se to lahko zgodilo v pol leta, v tem času pa lahko banka posluje normalno, saj je stabilna in solventna.