soočenjuizočivočizrazla-go, »da so se tudiprejšnjim vladamdogajale napake inkakšno kadrovanjepo političnem klju-ču, vendar pa kadro-vanje ni bilo nikolipodvrženo tako izrazi-ti politični samovolji inizključevanju sposobnihIjudi, kotje to značilno vtem mandatu« (Finance,16.julija2008).Golobičeva kritikaJanševega klientelizma, po-litičnega kadrovanja v gospo-darstvu in vplivanj a na medijebrez dvoma drži, saj je pred-sednik vlade Janša takoj poprevzemu oblasti v letu 2005po vzoru predhodnih vlad LDSin Kučanovega tovarišijskegakorporativizma izvedel mno-žične kadrovske čistke v go-spodarstvu (glej Janšev klan,Finance 107/2006). Janševklientelizem seje najbolj izrazilpri nepregledni prodaji držav-nega lastništva v Mercatorjuv zameno za politični vstop vmedijsko hišo Delo.Ker politik Golobič predletošnjimi volitvami kot enood najbolj problematičnihJanševih političnih dediščinpoudarja njegov vpliv na me-dije, je treba odpreti vpraša-nje, komu so pred letošnjimivolitvami dejansko podrejeninajvplivnejši tiskani mediji vdržavi?Prijatelja Golobič in PetanV spomladanski kolumni Go-lobič zares mandatar oligarhov(Finance, 47/2008) sem opo-zoril, daje predsednik strankeZares Golobič edini pomembenpolitik, kije malodane nedotakljiv v časopisu Dnevnik, nadkaterim bedi dolgoletni Golobi-čev osebni in politični prijateljter član LDS Bojan Petan.Daje Petanvelik Golobičevdolžnik, se je javno pokazalozlasti decembra 2006, ko sejeGolobič znova vrnil na politično prizorišče skozi velikamedijska vrata prav zodmevnim intervjujem za Dnevnik Qe dva dnipred objavo intervju-ja, 14. decembra, jeGolobič pompoznoizstopil iz LDS).Lani decembra jePetan v intervju-ju za svoj časopisDnevnik tudi javnopotrdil stike s politi-kom Golobičem: »Danes svav različnih strankah, se paobčasno srečava.« (Dnev-nik, 1. decembra 2007)Potitik PetanDolgoletnapolitična in oseb-na zveza med Golobičem in Pe-tanomje stara že dve desetletji.Seže v konec osemdesetih let,ko sta bila oba politično aktiv-na pri ZSMS, predhodnici LDS.Petan je bil ves čas političnoaktiven član LDS, saj je bil šepred zadnjimi volitvami do le-ta 2004 predsednikbrežiškegaodbora stranke. Na drugi stranije Golobič leta 1992 postal ge-neralni sekretar LDS in poznejepredsednik sveta stranke, odkoderje skozi tranzicijo zaku-lisno vodil kadrovske, finančnein druge pomembne političneodločitve.Finandranje LDSBrežice so bile tudi kraj za-četka Petanove poslovne zgo-dovine, ki je imela skozi celo-tno tranzicijo tesno političnoozadje z vladajočo strankoLDS. Leta 1994 sem kot teda-nji novinar Mladine v člankuPredvolilno financiranje LDS(št. 32/1994) razkril predvolil-no financiranjeLDSvletu 1992prek Hipotekarne banke Breži-ce in podjetij sistemaHypoco.Na čelubankeje bil prav Petan,kije s financiranjern LDS že vzačetku svoje poslovne kariere izkazal popolno vdanost Golo-bičevi stranki.Takratno razkritje, da Peta-nova banka financira LDS,je bi-lo v politično-poslovnih krogihzelo odmevno, saj je bil poslovnisistem Hypoco večinski, 80-odstotni, lastnik Hipotekarnebanke Brežice (HB Brežice), vkaterije BankaSlovenijejanu-arja 1994 uvedla predsanacijskipostopek. HB Brežiceje zašlav hude finančne težave, ker je vecmo posojil odobrila podje-tjem iz sistema Hypoco, ki ban-ki zaradi poslovnih in finančnihtežav niso bila sposobnavrnitinajetihposojil.Petanova pot v DZSPetanje pozneje zapustil sis-tem Hypoco in leta 1996 postaldirektor družbe za upravljanjeLB Maksima, kije bila pod la-stniškim nadzorom državnebanke NLB. Nakarje Maksiminsklad kupil delno lastništvo vDZS od Finmedie, karje Peta-nu leta 1998 odprlo vrata tudi vDZS,kjerjepredsednikupraveže dobro desetletje.Okoli DZSje Petan spletel ob-sežno mrežo delniškihparkirišč(Delo Prodaja, družba Rent A,Tehniška založba ...), prek ka-terihje obvladoval medijsko hi-šo Dnevnik. Ključne kapitalsketransakcije so bile povezane sprodajo lastniških deleževpara-državnih skladov Kada in SodavDZS in Dnevniku, ki so v obdo-bju vladavine Golobičeve LDS vletih od 2000 do 2004 potekalenepregledno brezjavnega razpi-sa ali dražb, karje onemogočiloenakopravno obravnavo poten-cialnih kupcev in maksimiranjeprodajne cene. Sloje zapovsemenako nepregledno prodajo dr-žavnega lastništva pod mizo, kotje bila avgusta 2005 pod Janševovlado izvedena neposrednapro-daja Mercatorja Istrabenzu mPivovarni Laško.Kad in Sod sta nepreglednoprodala lastniške deleže v DZSv letih 2000,2003 in 2004, pričemerjeSodovdeležkupilsamDZS in Kadov delež Tehniškazaložba. Daje bila nepreglednaprodaja državnega lastništvav DZS vnaprej skrbno nadzo-rovana kapitalska transakcija,je pokazala lanska prevzemnanamera DZS od skupine družb,medkaterimijebilatudiTeh-niška založba.Petanov DnevnikPovsem enako nepreglednoje bilo med vladavino LDS prodano tudi državno lastništvov časopisni hiši Dnevnik, kijemedijsko središče Petanovegaposlovnega imperija.Opozorimo le na najboljškandalozno prodajo Sodovega osemodstotnega lastniškegadeležav Dnevniku aprila 2002,kije bil brezjavnega razpisa alidražbe neposredno prodan DZSpo ceni 62,3 evra za delnico.Povsem drugačeje biljanuarjalani prodan 10,1-odstotni Ka-dovlastniški deležvDnevniku,kije prekjavnega zbiranja po-nudb privedel dojavne dražbe.Izhodiščna prodajna cena nalanski javni dražbi je bila 110evrov za delnico in končna 160evrov, kar je za 156 odstotkovvišja prodajna cena od tiste izleta2002,kijojeSodiztržilprinepregledni prodaji. Lanski ku-pec desetine Dnevnikovih del-nicje bila družba Delo Prodaj a,kije nekaj mesecev pozneje sskupino družb objavila prevze-mno ponudbo za DZS.(Politični) umik države izgospodarstvaPrimer lastniškega umikadržavnih skladov Kada in So-da iz DZS in Dnevnikaje kla-sični tranzicijski primer, kikaže, daje (bil) lastniški umikdržave iz gospodarstvaves časprvovrstno politično vprašanje- komu, kako in po kakšni ce-ni prodati državno lastništvo.Proces primarne akumulacijekapitala je namreč enkratnozgodovinsko dejanje, kijevzpo-stavilo dolgoročna zavezništvamed gospodarstvom (lastnikikapitala) in politiko.Julijsko vladno poročiloo izvajanju gospodarskih insocialnih reform 2006-2008(julij 2008) kaže, da seje šte-vilo gospodarskih družb vlasti Kada in Soda od koncaleta 2004 do konca leta 2007skupaj zmanjšalo s 492 na 198(glej graf Gospodarske družbev solasti Kada in Soda v obdobju2004-2007). V začetku procesalastninskega preoblikovanja staimela Kad in Sod skupaj v sola-sti okoli 2.600 podjetij in konecminulega leta le še 198, kar po-meni, da se dolgoletni proces(političnega) umika države izgospodarstva vsaj pri Kadu inSodu končuje.V obdobju tranzicijske vla-davine Golobičeve LDS do leta2004jevečmaprodaj državne-ga lastništva Kada in Soda pote-kalanepregledno brezjavnega razpisa (glej S Pahorjem ni pnhodnosti, Finance 125/2008).Z nepregledno prodajo Mer-catorja avgusta 2005 je dolgo-letno privatizacijsko praksopolitičnega klientelizma LDSnadaljevala tudi Janševa vlada.Sele po Mercatorjevi škanda-lozni prodaji sta začela držav-na sklada Kad in Sod prodajolastniških deležev doslednejeizvajati tudi prekjavnega zbi-ranjapobud.Golobič zmagovalec, JanšaporaženecVletošnji predvolilni kam-panji volivci najverjetneje nebodo videli neposrednega spo-pada med velikima političnimanasprotnikoma Golobičem inJanšo, ki bi dejansko razkrilklientelistične sprege med po-litiko in gospodarstvom.Današnja tranzicijska re-alnost vsaj na področju (poli-tičnega) obvladovanjaglavnihtiskanih medijev kaže nasle-dnje razmerje med obemapoll-tikoma: politiku Janši so se le ia2005 v zameno za nepreglednoprodajo Mercatorja političuoodprla vrata v medijsko hišoDelo, ki pa so se znova zaprlalani spomladi, ko seje končaloJanševo zavezništvo s Šrotom.To je potrdila tudi PivovarnaLaško letos junija z javno ob-javo ugotovitev svoje interneanalize, da časopis Delo ob Pa-horjevi SD favorizira predvsemGolobičevo stranko Zares (glejSlovenija ujetnica oligarhaŠrota, Finance 135/2008). Nadrugi strani je Golobič edinipolitik, ki je malodane nedo-takljivvčasopisuDnevnik, sajga nadzira njegov dolgoletnipolitični in osebni prijateljBojan Petan.Ce se osredotočimo samona problematiko privatizacijein posledično (ne)odvisnostiglavnih tiskanih medijev, kije postalapredletosnjimivolitva-mi velika skrb opozicijskegapolitika Golobiča, vidirno, dajezmagovalec tranzicijske klien-telistične sprege rned politikoin gospodarstvom politik Golo-bič, velik poraženec pa politikJanša. • ~ Privatizacijamedijevjeleenio od področij,ki p@trjuj@, claje bil lastniškihĄ65cas prvevrstno - inmiastnigtto, ir Stanislav Kovačje ekono-mist.> Ocenlte komentar, napišitesvoje mnenje: www.finance.si/komentarji

Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 20. 08. 2008
Stran: 16