Ustavno sodišče bo po pričakovanjih odločilo kmalu. Presodilo bo, če poenostavimo, ali koristi ZBan-1L za državo oziroma javne finance pretehtajo poseg v pravice zlasti podrejencev. Da bo odločitev kmalu (in tudi kakšna utegne biti?) je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da se eden od dveh ključnih akterjev decembrske »bančne operacije«, guverner Boštjan Jazbec, od operacije same in ZBan-1L javno vse bolj distancira.

Konkretneje. Jazbec je v državnem svetu 24. marca letos na posvetu o strategiji razvoja slovenskega bančništva, izjavil tudi: "Mi vam lahko pokažemo vse naše zahteve in vse naše sestanke, na katerih smo se trudili, da do tega (izbrisa, op.a.) ne bi prišlo, vendar je na koncu bila enostavno zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic." (Videoposnetek je na spletni strani Državnega sveta www.ds-rs.si/node/568) Pri tem je pokazal, kot ga bilo razumeti, na pritiske Evropske komisije.

Ko smo Jazbeca pozvali, nad te poslane zahteve BS pokaže, nam iz BS zahtev niso poslali. Pač pa so navedli - če iz odgovora povzamemo le vsebinski del - da so predstavniki BS na sestanku z Evropsko komisijo 21. oktobra 2013 »ponovno predstavili rešitve, ki jih je kot možne predlagalo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD)«, a so da tudi »ponovno dobili zelo jasno in nedvoumno potrditev predhodnih (zavrnilnih) stališč Evropske komisije«. Dodali so še, da je BS z izdajo odločb o izrednih ukrepih pač »izvrševala zakon o bančništvu, ki ga je sprejel državni zbor«.

Ker BS ZBan-1L zdaj prezentira kot »zakon, ki ga je sprejel državni zbor«, gre omeniti, da nihče iz BS ni odstopil ne v času, ko je dobil "ukaz" Bruslja, ali še manj protestiral v času sprejemanja ZBan-1L. BS denimo ni oporekala, ko je 29. oktobra 2013 državna sekretarka finančnega ministrstva Mateja Vraničar ob sprejemanju zakona poslancem v DZ rekla: »Naj uvodoma poudarim, da je besedilo novele nastalo v tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki na področju urejanja predmetne tematike, zlasti z Banko Slovenije.«

Bo guverner Jazbec odstopil, če bo ustavno sodišče odločilo, da je novela ZBan-1L in z njo decembrska »operacija« nista skladna z ustavo in če ga bo delno ali v celoti razveljavilo, kar bomo (z obrestmi) plačali davkoplačevalci? Oziroma, nasprotno: ali bo odstopil, če bo Ustavno sodišče odločilo, da je ZBan-1L o.k., ker guverner očitno ni takega mnenja?

In ali je Jazbec denimo pisal te dni v Bruselj in protestiral, ker bo avstrijski Hypo ponovno prejel državno pomoč, podrejne in celo hibridne obveznice pa ostajajo nedotaknjene - hkrati pa Evropska komisija ne zahteva stečaja Hypa (medtem ko naj bi v primeru neizbrisa zahtevala stečaj NLB, NKBM in Abanke)?