Pri pokrivanju negativnega kapitala bank morajo sodelovati lastniki in upniki podrejenih instrumentov

Po vrednostih sredstev bank pod nadzorom tujih neodvisnih ocenjevalcev je bilo namreč ugotovljeno, da je kapital nekaterih bank negativen. Posledici takšne ugotovitve bi bili stečaj banke in zahteva za izplačilo zajamčenih vlog varčevalcev. Da se prepreči stečaj, pa je potrebna dokapitalizacija bank za pokritje negativnega kapitala in doseganje zahtevane kapitalske ustreznosti. Banke z ugotovljenim negativnim kapitalom so zato zaprosile za državno pomoč, pogoj zanjo pa je, da lastniki in upniki podrejenih instrumentov sodelujejo pri pokrivanju negativnega kapitala.

Na očitek, da so banke preveč kapitalizirane, je odgovoril s podatkom, da je bila razlika med njihovo zahtevo in resničnimi dokapitalizacijami med letoma 2010 do 2012 skoraj milijardo evrov. "Slovenski bančni sistem in domače banke so kapitalsko pod povprečjem EU," je odvrnil.

Če kdo misli, je nadaljeval, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko ves evrski sistem pripravi do tega, da naredi teste, ki bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji, je bil slikovit in menil, da gre le za izpodbijanje kredibilnosti centralne banke.

Premier Cerar zadevo spremlja iz tujine

O domnevnih nepravilnostih v Banki Slovenije bo jutri na seji razpravljala vlada, napoveduje premier Miro Cerar, ki sicer zadevo spremlja iz tujine, so nam povedali v kabinetu predsednika vlade. Cerar je namreč na obisku v Luksemburgu, jutri pa potuje v Bruselj. 

Pričakovati je mogoče, da bo vlada pozvala pristojne institucije, da v skladu s pooblastili zadevo preiščejo. Cerar pozdravlja odločitev poslanske skupine SMC, ki je podprla sklic petkove seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ.

Odzval se je tudi predsednik Pahor

Na domnevne nepravilnosti v Banki Slovenije se je za Planet Siol.net odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je Boštjana Jazbeca po posvetu s poslanskimi skupinami predlagal za guvernerja, imenoval pa ga je parlament: "Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor meni, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije v zvezi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank."

Jazbec je bil sicer v parlamentu za naslednika Marka Kranjca izvoljen aprila 2013 s podporo vseh poslanskih skupin z izjemo SD. Prejel je 77 glasov, sedem poslancev pa je bilo proti. Jazbecu se mandat izteče leta 2019, lahko pa je znova imenovan.

Kaj o razrešitvi članov sveta Banke Slovenije, ki ga sestavljajo guverner in štirje viceguvernerji, pravi zakon o Banki Slovenije?

Član sveta Banke Slovenije je lahko predčasno razrešen samo:

1. če sam zahteva razrešitev,

2. če v obdobju trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,

3. če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev. Predpis, ki ureja postopek, izda Banka Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

Član sveta Banke Slovenije je predčasno razrešen z dnem, ko državni zbor ugotovi, da je nastopil eden od razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.

Zoper odločitev državnega zbora o razrešitvi je mogoče sprožiti upravni spor po zakonu, ki ureja upravne spore.

"Domneve o ponarejanju dokumentov na Banki Slovenije morajo biti preiskane

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) obsoja po njihovem mnenju netransparentno delovanje Banke Slovenije glede navedb in obtožb, da so pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 prirejali dokumente in manipulirali s podatki. Po mnenju generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie morajo biti domneve o ponarejanju dokumentov preiskane.

"Nedopustno je, da celotna metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank ni javna, sploh zato, ker je ta ocena vplivala na ogromne vložke davkoplačevalskega denarja v slovenske banke ter izbris lastnikov podrejenih obveznic," so sporočili iz TI Slovenija.

V TI Slovenia poudarjajo, da primer osvetljuje "problematiko t.i. pojava vrtljivih vrat, saj se je eden izmed akterjev v zgodbi, takratni generalni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, kmalu po podpisu dokumentov zaposlil v Evropski banki za obnovo in razvoj, medtem ko je sedel in še vedno sedi v upravnem odboru DUTB". 

Pristojne institucije so zato pozvali k ukrepanju, ki bo zagotovilo razjasnitev vseh dejstev in hkrati zagotovilo odgovornost pristojnih oseb.

So bili podatki prirejeni?

Očitki so prisotni že vse od izvedbe ukrepov konec leta 2013, ostrejši pa so postali po tem, ko je časnik Finance v ponedeljek objavil prepis pogovora med njihovim kolumnistom Tadejem Kotnikom, sicer prizadetim imetnikom podrejenih obveznic, in njegovim neimenovanim znancem iz Banke Slovenije. Ta med drugim razkriva, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije v nato podržavljenih bankah, domnevno prirejeni.

V petek seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ

Domneve o nepravilnostih danes odmevajo tudi v parlamentu. Za v petek je na to temo sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, neuradno pa v NSi že zbirajo podpise za zahtevo izredne seje DZ o tej problematiki.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je zato vse pristojne organe že nemudoma po objavi pozvalo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje ključnih oddelkov.

Mali delničarji jezni na Banko Slovenije in nekdanjega ministra Čuferja

V društvih malih delničarjev MDS in VZMD že dolgo opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri izvedbi ukrepov za krepitev stabilnosti bank, predvsem pri določitvi kapitalske ustreznosti bank na podlagi izvedenih pregledov kakovosti aktive bank in obremenitvenih testov jeseni 2013. Očitki letijo tako na Banko Slovenije kot na takratno vlado oziroma na ministrstvo za finance pod vodstvom Uroša Čuferja.

Na ustavno sodišče so nato po uveljavitvi novele zakona o bančništvu, ki je bila pravna podlaga za odpis, pobude vložili tako stanovski združenji malih delničarjev kot varuh človekovih pravic in državni svet.

Delavci ne bodo plačevali malopridnosti bančnega sistema

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) pa so premierju Miru Cerarju poslali pismo z jasnim sporočilom: "Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!" Med drugim so spomnili na domnevne nepravilnosti v Banki Slovenije ter "kapitalsko prenapihnjene" poslovne banke.

V primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, sindikati Cerarja pozivajo, naj vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj. Ob tem želijo, da takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavil delavce - in ne banke - na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.