»Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče,« je dejal Jazbec v povezavi s spornimi datumi na odločbah o izrednih ukrepih, ki so jih poslali tistim bankam, za katere so s stresnimi testi ugotovili nujnost dokapitalizacije.

Ker je to morala storiti vlada z davkoplačevalskim denarjem, je šlo za tako imenovano dodeljevanje državne pomoči, za kar je bila potrebna odobritev Evropske komisije (EK). BS je odločbe hotela izdati že na dan objave rezultatov pregledov bank, a je EK o tem odločala šele teden dni kasneje. Ko je finančno ministrstvo BS obvestilo, kdaj bo znana odločitev Bruslja, se je sestal Svet BS in odločil, da bo odločbe o izrednih ukrepih izdal isti dan, ko bo uradno znana odločba EK.

Zaradi te državne pomoči bankam je prišlo tudi do izbrisa lastnikov kapitala ter podrejenega kapitala, kot po Jazbečevih trditvah zahteva EK. Za tiste, ki državni denar sprejmejo, je to obveza, je še dejal. Pričakuje, da bo ustavno sodišče čim prej odločalo o pobudah za presojo ustavnosti zakona o bančništvu, ki je omogočil razlastitev imetnikov delnic in podrejenih obveznic bank, ki so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem.

»Če mislite, da ima Banka Slovenije tako veliko moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je treba, živite v bujni domišljiji,« je odgovoril Jazbec na očitek, da so tri največje banke v pretežno državni lasti po dokapitalizaciji preveč kapitalizirane. BS je že v letih od 2010 do 2012 od lastnikov zahtevala dokapitalizacijo v višini skoraj 1,8 milijarde evrov, vloženih je bilo manj kot 900 milijonov. Šele z dokapitalizacijo v letu 2013 se je količnik kapitalske ustreznosti v teh bankah in tudi v slovenskem bančnem sistemu približal povprečju EU.

Guverner je še zatrdil, da BS javno objavlja na svoji spletni strani vse informacije, ki jih sme v skladu z zakonom o bančništvu. Ta je sicer deloma v nasprotju z zakonom o informacijah javnega značaja, o čemer pa zdaj poteka razprava na sodišču. Tako so na spletni strani objavljeni tudi povzetki metodologije, po kateri so bili izvedeni stresni testi.

»To so modeli, za katere pa potrebujete podatke, ki se nanašajo na posameznike, podjetja. Če želite, da se razkrije tudi te, potem kršimo zakon o bančništvu,« je dejal Jazbec, ki je večkrat poudaril, da je cilj dela BS zagotavljati finančno stabilnost, tako da imajo vsi varčevalci nemoten dostop do sredstev na transakcijskih računih, naloga lastnikov pa je, da se odloči, kaj bo storil z banko - ali jo bo dokapitalizirla, poslal v stečaj, zamenjal vodstvo, nadzornike ...

Cenitve bank

V Delu smo že lani razkrili korespondenco med Brusljem in državnim sekretarjem Mitjem Mavkom o načrtovanem izbrisu podrejenih finančnih instrumentov. Ti dogovori so potekali septembra 2013, torej preden so bili znani rezultati stresnih testov. Med očitki, ki letijo na Banko Slovenije (BS), je tako tudi ta, da je vrednotenje NLB najprej naročila pri družbi Roland Berger, po katerem je bil kapital NLB menda pozitiven, in ne bi omogočal obljubljenega izbrisa obveznic.

Zato naj bi BS pri Deloittu kasneje naročila strožje vrednotenje banke, zaradi česar so v Deloittu v pogodbah menda vnesli razkritje, da to ni bilo opravljeno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in da ne odgovarjajo za podatke. Da so v pogodbah z Deloittom in Ernst &Youngom (E&Y) omenjena razkritja pravi tudi odvetnik lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic Miha Kunič. Na naše vprašanje, ali te dokumente ima, pa je odvrnil, da ne, ampak »da obstajajo«.

A kot so pojasnili na BS, so pri Deloittu in E&Y naknadno pridobili likvidacijske cenitve bank, ki jih morajo pridobiti banke v postopku dodelitve državne pomoči. Ali so res zaobšli standardna pravila in bančno aktivo vrednotili slabše, samo vprašali tudi Deloitte, kjer zadeve ne komentirajo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da mednarodne revizijske in svetovalne hiše pri poslu, kot so banke, ne bi nikoli pristale na takšno naročeno »prirejanje« rezultatov.

Na ustavnem sodišču je trenutno 22 pobud za razveljavitev zakona o bančništvu, ki je izbrise obveznic in delnic omogočil, a obravnava stoji, ker so ustavni sodniki za pojasnila prosili evropsko sodišče. Guverner Jazbec je dejal, da je BS ustavnemu sodišču poslala vso dokumentacijo, ki da je dostopna vsem tožnikom. A Kunič ne ve, ali je ustavno sodišče dobilo vso dokumentacijo, saj obstaja tudi zaprti del spisa, ki jim ni dostopen.

In kaj bi se lahko zgodilo, če bi se očitki do BS izkazali za upravičene: Kunič pravi, da bi upravno ali ustavno sodišče izredne ukrepe lahko razglasilo za nezakonite. To pa bi verjetno pomenilo, da bi lastniki podrejenih obveznic dobili nazaj terjatev do bank, medtem ko bi bilo treba delničarje verjetno reševati z odškodnino ali nekim sorazmernim lastniškim deležem.

Jutri o BS vlada, v petek DZ

Za jutri je vlada napovedala obravnavo informacij v zvezi z Banko Slovenije (BS), čeprav je ob tem podpredsednik vlade Boris Koprivnikar dejal, da je BS popolnoma samostojna institucija in poudaril, da se država pač ne sme vmešavati v politiko banke, v primeru kaznivih dejanj pa se seveda ta ne more izogniti nadzoru in pregonu.

Predsednik vlade Miro Cerar, ki je bil danes v Luksemburgu, jutri bo v Bruslju, je dejal, da bo vlada pozvala pristojne organe, da v skladu s svojimi pristojnostmi zadevo preiščejo. Za petek je sklicana izredna seja državnozborske komisije za nadzor javnih financ na temo delovanja BS v povezavi z dokapitalizacijo bank, izbrisom delnic in podrejenih delnic. Stranka NSi je že najavila, da bodo začeli zbirati podpise za izredno sejo DZ o tej problematiki, tudi druge stranke se s takšno obravavo v glavnem strinjajo.

O tej problematiki je danes razpravljal strokovni svet VZMD, že v ponedeljek je Društvo MDS na policijo uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj. Tudi informacijski pooblaščenec meni, da bi morala Banka Slovenije kot pravna oseba javnega sektorja delovati bolj pregledno. Oglasila se je še organizacija Transperency International (TI), ki obsoja netransparentno delovanje BS glede navedb in konkretnih obtožb in opozarja, da je nedopustno, ker celotna metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank ni javna.