inšpekcij ski pregled, ki so ga v novomeški Krki in nekaterih drugih evropskih generikih zadnje tri dni izvajali predstavniki generalnega direktorata za konkurenco pri evropski komisiji, je Slovencem lekcija, kako hudičevo resno v Evropi jemljejo konkurenco. Tisto, ki običajnim ljudem, porabnikom, omogoča, da za boljše izdelke in storitve plačujejo čim manj. In isto konkurenco, ki smo jo v Sloveniji, pri nekaj (za nas) zelo velikih podjetjih, žrtvovali za nekakšen nacionalni interes. Pred varuhi konkurence v Evropi ni varen nihče, tudi nacionalni šampioni ne. Konkurenca je tako
pomembna stvar, da se kršitev »med brati« pač spregleda. Evropska komisija je Slovencem na primeru Krke pokazala, kako brezkompromisna je pri razumevanju konkurence: s policisti in IT-forenziki je prišla v novomeško družbo in opravila inšpekcijo. Ko je slovenski varuh konkurence pred kratkim s policisti prišel vtrgovske družbe, ker jih je sumil kartelnega dogovarjanja, seje nanj zgrnila vsa»strokovna« javnost. Vanmmjainformacij Nataša Pire Musar se prejšnje dni ni postavila proti inšpekciji evropske komisije, tako kot se je postavila v bran trgovcev, proti inšpekciji »nekega slovenskega urada«. Prosim, naj se tudi ne. Pri evropski inšpekciji sta za Slovenijo in slovenski (kapitalski) trg najpomembnejši dve vprašanji: Prvič: zakaj uprava Krke delničarjev, teh je okoli 65 tisoč, o inšpekciji ni obvestila že v ponedeljek? Predsednik uprave Krke Jože Colarič, kultni slovenski menedžer, trdi, daje bila to rutinska preiskava. Evropskakomisija pravi, da trenutne inšpekcije niso povezane z redno sektorsko preiskavo v farmacevtskemu sektorju. Tako eminentna družba, kot je Krka, bi morala v prvi vrsti skrbeti, da so njeni delničarji jasno in pravočasno obveščeni o tem, kaj se dogaja v njej. Colarič bi kot predsednik uprave družbe z največjo tržno kapitalizacijo na ljubljanski borzi in prejemnik lanske nagrade borze za odlično obveščanje svojih delničarjev torej moral ževponedeljekjasno povedati: da ima v hiši inšpekcijo. Hkrati pa še: ali je Krka osumljena kršenja evropskih pravil konkurence ali pa v postopku nastopa kot priča o tem, kakšnih nedovoljenih praks se poslužujejo njeni konkurenti. Moral bi tudijasno povedati, ali je Krka take pogoje (ker so ji jih vsilili veliki konkurenti na trgu) sprejela ali ne. In drugič: kakšna je slovenska poslovna kultura? Koliko se slovenski menedžerji bojijo delničarjev, da jih ne obveščajo o pomembnih informacijah?Koliko se slovenski menedžerji bojijo regulatorja kapitalskega trga? Če se spomnimo samo zadnjega primera: to, daje ATVP ekspresno ugotovil, da ni sporno, da je novi premier Pahor dva dni pred vsemi delničarji Mercatorja in Pivovarne Laško izvedel, da bo Boško Šrot prodal svoj delež Mercatorja, ni dobra praksa. Regulatorji niso plačani za to, da ščitijo velike, pomembne družbe, družbe v nacionalnem interesu in interesu vladajoče politike. Regulatorji so plačani za to, da ščitijo male delničarje, sistem, trg, porabnike in davkoplačevalce. Tudi in predvsem s policijo na računalnikih, če je treba. •
Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Uredniški komentar
Datum: 27. 11. 2008
Stran: 2