Od včeraj je mariborski Infond Holding, kije prek Centra Naložb v večinski lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, plačilno nesposoben, kar lahko vodi tudi v stečaj. Približno 33 tisoč delničarjev Infond Holdinga bi potem ostalo brez vsega DAMIJAN TOPLAK S preknjižbami in prodajami za nevrnjena posojila Infondu Holdingu zaseženih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, v sredo sta to storili NLB in njena Banka Celje, naj bi jima včeraj sledila še Abanka Vipa, kmalu pa tudi Nova KBM. Vsem omenjenim bankam je skupno, da so v pomembni državni lasti in da v primeru Istrabenza Igorja Bavčarja niso bile tako odločne, saj nekatere med njimi niso imele ustrezno zavarovanih posojil. Da

je moralo biti ime Igorja Bavčarja pri bankah res dobro zapisano, kaže podatek, da je holding Istrabenz najel posojila kar pri 19 bankah, nekaterih pa mu ni bilo treba niti ustrezno zavarovati. Ker pa naj bi imel Infond Holding po neuradnih podatkih dobrih 120 milijonov evrov več obveznosti kot premoženja in naj bi razpolagal z negativnim kapitalom, tudi ne preseneča, da je Infond Holding včeraj prek Ljubljanske borze uradno razglasil insolventnost (plačilno nesposobnost), ki lahko vodi tudi v stečaj. Brez dela bi ostalo 6 ali 7 ljudi Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi prometa zgolj s 1820 delnicami Infond Holdinga po ceni 0,42 evra za delnico. Družba Infond Holding ima le šest do sedem zaposlenih, zato s tega vidika njen stečaj ne bo pomenil večjega števila izgube delovnih mest. Največ bi izgubilo približno 33 tisoč delničarjev Infond Holdinga, saj so bile že včeraj njihove delnice malo vredne, pa tudi vsi tisti upniki, ki se za dana posojila Infond Holdingu ne bodo mogli poplačati. Govori se, daje med največjimi upniki Infond Holdinga ravno skupina Pivovarne Laško. Boško Šrot, ki je vse skupaj s svojo pogoltnostjo tudi zakuhal, pa jo bo očitno odnesel brez hujših prask, saj si lahko obeta, da bo skupaj z ženo Anico na koncu celo lastnik kakšnega milijončka ali dveh milijonov evrov delnic Pivovarne Laško. Kaj pa bo z odgovornostjo uprave in nadzornikov Infond Holdinga, bo predvsem odvisno od morebitnih (odškodninskih) tožb, katere bi lahko podali bodisi oškodovanci iz naslova posojil bodisi (manjšinski) lastniki Infond Holdinga zaradi negospodarnega oziroma škodljivega vodenja družbe. "S prodajo zaseženih delnic Mercatorja in Pivovarne Laško se za lastnike teh družb ne bo kaj bistveno spremenilo. Verjetno pa novi lastniki niso dolgoročni, vsi pa imajo tudi deleže pod prevzemnim pragom. Pričakovati je, da bi lahko te deleže, mogoče celo združene novi lastniki še pred iztekom leta dni tudi odprodali. Seveda so banke upnice v tej zgodbi gledale predvem nase in se niso ozirale na upnike, ki so bili pri zavarovanih posojilih pri morebitnem zasegu delnic na nižjih mestih," meni Jani Javornik, borzni posrednik pri GBD, ter doda, da pa je zanimivo zatrjevanje Boška Šrota, da so vse posojilne obveznosti sproti poravnavali, zdaj pa, ko so zapadale glavnice, očitno tega niso bili sposobni storiti. Pri Istrabenzu pa ne gre tako hitro... Kaj pa primerjava z Istrabenzom, kjer zaplemba in prodaja delnic še zdaleč ne poteka tako hitro? "Tam je bila situacija nekoliko drugačna, ker so bile poleg domačih v veliki meri vključene tudi tuje banke. Tudi tam med njimi ni pričakovati dogovora, saj je teh bank upnic preveč, hkrati pa imajo tuje banke čisto drugačne interese od domačih. V Istrabenzu pa so imela posojila banke, ki so jih imela slabše zavarovana ali sploh ne. Omenja se Nova KBM, ki je imela okrog 60 milijonov evrov posojila zavarovanega tako, da je dala prepoved odsvajanja premoženja družbe. Toda vmes je že bila prodana Marina Koper, svojo terjatev iz naslova kršitve pogodbe pa bi lahko Nova KBM sedaj terjala samo prek dolgotrajnih sodnih postopkov ali pa iz morebitne stečajne mase," Javornik pojasnjuje, kako je Bavčar v Istrabenzu dobival posojila kar "na lepe oči". Pri tem bolj kot odgovornost uprav bank izpostavlja odgovornost njenih nadzornih svetov, ki so takšna posojila dopuščali. Za Infond Holding pa v kratkem pričakuje razglasitev stečaja, če že ne bo Ljubljanska borza ustavila trgovanja s to delnico, pa bo kmalu vredna le še malo nad nič evrov in bo primerna le še za špekulante. Tudi Bine Pangršič meni, da je dobro, da se s prodajo svežnjev Mercatorja in Pivovarne Laško zgodba začne razpletati, da spet dobimo stabilno lastništvo ter da podjetji naknadno kupijo razvojno naravnani strateški lastniki, saj so po njegovem sedanji bančni lastniki le začasni. "Pričakujem, da se bodo bančni lastniki zdaj skušali združevati ter bodo kasneje zbirali skupno ponudbo za prodajo deležev. Prejšnje vodstvo Pivovarne Laško se je tudi bolj ukvarjalo z dogovori z bankami in menedžerskim prevzemom kakor pa z vodenjem družbe, kar je tudi bila težava," opozarja Pangršič, ter na problem, da naj bi imel Infond Holding že zdaj negativni kapital, saj da je določene naložbe v bilancah vrednotil drugače kakor po tržnih cenah. Vse bližji stečaj Infond Holdinga in posledično Centra Naložb, ki je njegov približno 80-odstotni lastnik, ne bi pomenil nič dobrega tudi za skoraj 33 tisoč delničarjev Infond Holdinga ter 34 tisoč delničarjev Centra Naložb. Premoženje teh je že danes na Ljubljanski borzi skupno vredno le nekaj milijonov evrov, ob morebitnem stečaju pa bi bilo ničvredno. So pa imeli mali delničarji med trgovanjem na borzi lepe možnosti za izstop iz delniške knjige obeh, saj se je z obema trgovalo tudi po deset evrov za delnico. Decembra 2007 pa so Center Naložbe za delnice Infond Holdinga objavile tudi prevzemno ponudbo, in sicer po 8,7 evra za delnico, marca lani pa Kolonel še za delnice Centra Naložb, ko je ponujal za delnico prevzemnih 7,5 evra. Primer obeh družb kaže, da lastništvo delnic prinaša tudi odgovornost in ni dovolj zgolj njihovo posedovanje. Včeraj se je z delnico Infond Holdinga trgovalo pri ceni 0,42 evra, zadnji posel z delnico Centra Naložb pa je bil v ponedeljek pri enem evru. (dt) Včeraj popoldne je uprava Infond Holdinga, ki jo vodi Matjaž Rutar, na spletnih straneh Ljubljanske borze med drugim sporočila, da je zlasti zaradi prodaje zastavljenih delnic s strani bank upnic NLB in Banke Celje izredno medmesečno preverila finančno stanje družbe. A uprava še ne razpolaga z vsemi podatki, da bi lahko dokončno ugotovila dejansko stanje. "Iz dne 5. 8. 2009 pripravljenih računovodskih izkazov je uprava družbe ugotovila, da je pri družbi podan razlog insolventnosti v smislu 2. točke 3. odstavka 14. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v povezavi z določbo 2. točke 1. odstavka citiranega člena omenjenega zakona. Če držijo v javnosti objavljeni podatki, s katerimi je družba pripravila računovodske izkaze na dan 5. 8. 2009, izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Uprava družbe bo v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja v skladu z zakonom ter javnost obvestila o ugotovitvah v navedenem poročilu po prejemu mnenja nadzornega sveta o predloženem poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Člane nadzornega sveta je uprava o nastali situaciji obvestila, ob pridobitvi vseh relevantnih dejstev pa bo sklicala izredno sejo nadzornega sveta, na kateri bo predstavila ugotovljeno dejansko stanje glede insolventnosti," je v sporočilu za javnost zapisala uprava Infond Holdinga in dodala "da so neprijetno presenečeni spričo nenavadnih potez NLB in Banke Celje. Način prodaje, ki sta ga izbrali obe banki, je v poslovnih krogih neobičajen. Po našem prepričanju bi bilo ob primernem načinu prodaje delnic možno doseči bistveno višjo ceno za prodane delnice. Zato domnevamo, da so obe banki vodili drugi in ne poslovni razlogi. Družba Infond Holding je s takšno prodajo oškodovana, prav tako ostali upniki in delničarji. Skupaj z odvetniki preučujemo možne pravne poti za rešitev nastale situacije." (dt) Mariborska finančna družba Infond Holding, ki ima okoli 33 tisoč delničarjev, je včeraj popoldne razglasila plačilno nesposobnost. (Janko Rath)



Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 08. 2009
Stran: 9