zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) poslovodstvo insolventnega dolžnika predlaga prisilno poravnavo le pod pogojem, da bi bila ta za upnike ugodnejša od stečaja. »Mnenje o tem, ali prisilna poravnava dejansko zagotavlja ugodnejše pogoje za plačilo upnikov, mora podati tudi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja. Če je njegovo mnenje odklonilno, pogoji za začetek prisilne poravnave ne obstajajo,« pravi Prelič. Opozarja, da je na splošno poslovodstvo do upnikov odgovorno za škodo, če je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, poslovodstvo pa pred njim ni izvedlo dejanj, ki bi jih po zakonu moralo izvesti. Če banke že zdaj ocenjujejo, da bi bil stečajni postopek bolj ustrezen, je to signal vodstvu Istrabenza, da prisilna poravnava, za katero mora glasovati najmanj 60 odstotkov vseh upnikov, ne bo uspela, ocenjuje poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. Kot je poudaril, po ZFPPIPP kije začel veljati lansko jesen, v primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo danes prisilno poravnavo nadzorujejo upniki in ne več dolžniki. V primeru stečaja Istrabenza holdinške družbe, d.d., kije krovna družba skupine Istrabenz, bi prišlo do prodaje njegovega celotnega premoženja - delnic Droge Kolinske, Istrabenz Turizma, Istrabenz Plinov, Plinarne Maribor.. Po besedah Preliča so v stečajnem postopku upniki, ki imajo svoje terjatve zavarovane (na primer s hipotekami, zastavnimi pravicami na delnicah in deležih hčerinskih družb), »Če pride do stečaja, se morajo najprej poplačati vsi upniki, in če ostane še kaj premoženja, se to sorazmerno razdeli med lastnike,« pojasnjuje docent z mariborske pravne fakultete dr. Saša Prelič. Ker so obveznosti Istrabenza bistveno višje kot njegovo premoženje, to pomeni, da bi okoli 14.000 malih delničarjev izgubilo celotno vrednost svojih naložb v Istrabenzu. »Istrabenz Holding ni poslovno upravičen. Stroški upravljanja te družbe so namreč preveč visoki in bremenijo naložbe, ki jih ima v lasti. Poleg tega podjetja, ki jih obvladuje, delujejo na tako različnih področjih, da med seboj ne ustvarjajo sinergijskih učinkov,« opozarja Damjan Belič, direktor svetovalnega podjetja Neos. obravnavani kot ločitveni upniki. To pomeni, da so poplačani prednostno in neodvisno od drugih. »Namen stečaja je, da se celotno premoženje unovči. Delnice in deleži v hčerinskih dražbah bi bili prodani po pravilih o unovčenju premoženja v stečaju, praviloma najboljšemu ponudniku. Posledično to pomeni, da razen spremembe lastništva na teh delnicah stečaj holdinga Istrabenz na odvisna podjetja ne bi imel neposrednega učinka,« pravi Prelič. V primeru uvedbe stečajnega postopka se postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi določene banke začele unovčevati premoženje, ki ga je pri njih zastavil Istrabenz: »Namen stečaja je, da se se vsi upniki izenačijo. To pomeni, da bi se izvršbe prekinile. V okviru stečaja bi se potem upniki, ki imajo zavarovano premoženje, obravnavali kot prednostni oziroma izločitveni upniki,« razlaga Damjan Belič, direktor svetovalnega podjetja Neos. Po besedah direktorja podjetja Taxgroup Klemna Šešoka prisilna poravnava ne bi imela večjega učinka na upnike, saj so dolgovi do bank zavarovani s hipotekami in podobno. »Banke, ki imajo zavarovane svoje terjatve, bodo v vsakem primeru poplačane kot privilegirani upniki,« pravi Šešok. Podobno mnenje ima tudi predstojnik Inštituta za poslovodno računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in partner v podjetju ABC Revizija dr. Živko Bergant: »Zaradi finančnih težav Istrabenz Holding, ki je v bistvu čisti finančni holding, za preživetje hčerinskih podjetij ni potreben. Če bi prišlo do stečajnega postopka, bi se pojavili novi lastniki hčerinskih podjetij.« Tako meni tudi Belič: »Istrabenz Holding ni poslovno upravičen. Stroški upravljanja te družbe so namreč preveč visoki in bremenijo naložbe, ki jih ima v lasti. Poleg tega podjetja, ki jih obvladuje, delujejo na tako različnih področjih, da med seboj ne ustvarjajo sinergijskih učinkov. Če bi prišlo do stečaja Istrabenz Holdinga, dejavnosti hčerinskih podjetij niso ogrožene. Podjetja, kot so Droga Kolinska, Istrabenz Plini... bi v primera stečaja dobila nove lastnike, ki bi prevzeli tudi njihove obveznosti. To pa pomeni, da bi lahko nemoteno poslovala naprej,« pravi Belič. sebastjan. morozov@dnevnik.si Delničarji bi v primeru stečaja izgubili vse Zaradi finančnih težav Istrabenza se postavlja vprašanje, ali bi bila za več kot 14.000 malih delničarjev bolj primerna prisilna poravnava ali stečaj Istrabenza. »Cilj stečajnega postopka sta unovčenje premoženja dolžnika ter hkratno in sorazmerno plačilo njegovih upnikov, ki povzročita, da dolžnik preneha biti dolžnik. Po drugi strani je prisilna poravnava sanacijski postopek, katerega namen je finančno prestrukturiranje z namenom odprave stanja dolžnikove insolventnosti. Če pride do stečaja, se morajo najprej poplačati vsi upniki, in če ostane še kaj premoženja, se to sorazmerno razdeli med lastnike. Dolžnik, ki je pravna oseba, v tem primeru preneha obstajati. Po drugi strani se v postopku prisilne poravnave družba ohrani pri življenju, kar pomeni, da bi delničarji obdržali svoje delnice,« pojasnjuje Saša Prelič. Finančni strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan, ocenjuje, da bi bil postopek prisilne poravnave tako za banke kot za delničarje bolj smotrn kot pa stečajni postopek. »Ob uvedbi stečajnega postopka bi se vrednost Istrabenzovega premoženja, ki se je zaradi finančne krize že tako ali tako zmanjšalo, zmanjšala še za dodatnih 30 odstotkov,« dodaja.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 03. 2009
Stran: 22