Bilanca stanja skupine Istrabenz ne kaže toliko premoženja, da bi lahko poplačali vse dolgove, se strinja nekdanji direktor in predsednik NS Istrabenza Janko Kosmina. Banke, ki niso zavarovale danih posojil, se lahko v primeru stečaja družbe obrišejo pod nosom. Prav zaradi tega bodo verjetno pristale na prisilno dolgoročno poravnavo. S ledilo bo finančno in statusno prestrukturiranj e celotne skupine, ki nosi na svojih plečih kar 8,5 % slovenskega neto dolga - in morda ukinitev prezadolženega holdinga. Največji davek zaradi očitno zgrešene holdinške politike upravljanja z
naložbami bo plačal portoroški turizem, ki je tudi najbolj zadolžen in bo verjetno že kmalu dobil nove lastnike? Igor Bavčar in Edi Grbec člana uprave, Bogdan Topič predsednik Ostaja deset nerešenih vprašanj. 1 .) Zakaj je dober politik Igor Bavčar šel v gospodarstvo, o katerem ni mogel veliko vedeti in zakaj je tako rad bil na čelu Istrabenza? 2.) Kako to, da je Bavčar lahko prepričal predsednika NS Janka Kosmino, ki je dobro poznal družbo Istrabenz, o prodaji osnovne dejavnosti - 100 bencinskih servisov? 3.) Ali je bila holdinška družba Istrabenz ustanovljena zaradi upravljanja s finančnimi naložbami ali zaradi koncentracije kapitala v zasebno lastništvo? 4.) Kako na lahko so banke Istrabenzu posojale denar in koliko od 19 bank je zares zavarovalo svoje terjatve s hipoteko pri odvisnih družbah in zakaj spuščajo v javnost lažno informacije, da so bile organizirane v konzorciju in da so ekonomske lastnice Istrabenza? 5.) Kako je razporejena zadolžitev Istrabenza znotraj sistema v znesku 930 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 8,5% slovenskega dolga v tujini in koliko bo pri vračanju posojil bolela glava tudi precej zadolženo Istrabenzovo divizijo turizma? 6.) Zakaj banke upnice in NFD niso zahtevale na sodišču stečaja holdinške družbe in je to zahtevala le neka manjša avstrijska banka? Morda zato, ker vedo, da je izčrpan osnovni kapital in je dolžnik Holding z 220 milijoni evrov izgube postal kapitalsko neustrezen, pa za to ne bi nič dobile vrnjeno? 7.) Je uprava holdinške družbe Istrabenz predlagala prisilno poravnavo njenih terjatev iz dveh razlogov: zato, ker v tem primeru ni bilo mogoče odstaviti uprave in njenega predsednika (ta je sicer dal ostavko) ali pa tudi zato, da bi morale vse upnice stopiti v dva posebna razreda in bodo nekatere, kakor tudi skoraj vsi mali delničarji, izgubili precejšen del svojih terjatev? 8.) Zakaj upnice niso predlagale na sodišču stečaja holdinške družbe. Morda zato, ker iz stečajne mase ne bi nič dobile, ali pa tudi zato, daje vse preveč prepleteno, s prihodom stečajnega upravitelja pa bi morala oditi celotna uprava? 9.) Zakaj Nadzorni svet Holdinške družbe Istrabenza ni prej ukrepal in odstavil predsednika uprave Igorja Bavčarja, ko so to zahtevale upnice? 10.) Ali nihče od vodstva Istrabenza ni storil kaznivega dejanja in zakaj so se kriminalisti vključili v zgodbo tako pozno?
Medij: Primorski utrip
Avtorji: Ni avtorja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 05. 2009
Stran: 5