površje v kakem novem podjetju, kjer bodo zaznali priložnost za zaslužek. IMAJO IMENA Eden takšnih poslovnežev je Miran Žilavec, ki je od februarja letos predsednik nadzornega sveta Mipa. Pred Mipom je že spravil v stečaj odvzel dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije. Na te njegove pretekle grehe bi vsekakor morale biti pozorne vsaj državne banke, saj ga je družina Volk pripeljala na čelo nadzornega sveta Mipa, ko je že bilo jasno, da bo podjetje moralo v stečaj. Vojteh Volk je prišel v Mip kot trgovec v mesni in žitni panogi, prej pa je delal v Emoni in Grudi. Volk se je skupaj s sinom Markom brez delovnih mest bom odprl! Evropa je zame izziv.« Zdaj, ko je vložen predlog za stečaj, v Mipu 700 delavcem in v Pomurki, ki jo je Volk prav tako prevzel, 260 delavcem grozi, da bodo ostali na cesti. Poleg tega jim Volk za letos še ni nakazal niti evra plače. Sam seveda nima nikakršnih skrbi, saj se je po seji nadzornega sveta, na kateri so se odločili za stečaj Mipa, pohvalil, da je močan pri žitih, zato se bo vrnil tja. Ni izključeno, da bo isti Volk spet lahko ključni dobavitelj nove družbe Mip, če jo bo država prek bank pomagala postaviti na noge. O Volkovi aroganci vse pove izjava, ki jo je dal oktobra 2004, ko so mu mali delničarji zagrozili, da ga bodo zaradi prikritega prevzema prijavili agenciji za trg vrednostnih papirjev: »Na Financah imate mnogo težav polastil Mipa, čeprav so mali delničarji že takoj leta 2004 začeli opozarjati, da snuje prikriti prevzem. Ko ga je novinarka Financ vprašala, zakaj je lastniško vstopil v Mip in kako odgovarja na sume o prikritem prevzemu, je z namrščenimi obrvmi odgovoril: »Mislil sem, da me boste vprašali, koliko novih skupino podjetij ABC Pomurka pa podjetje Agranta, nikoli tudi ni vrnil 240 milijonov nekdanjih tolarjev posojil, ki jih je iz stečajnega premoženja Kmetijstva Črnci in Gidgrada Lendava nakazal svojemu podjetju ABC Pomurka. Zaradi teh posojil mu je prejšnji pravosodni minister Lovro Šturm julija 2005 la tako, da nihče več ne bi hotel poslovati z njimi, se jim ni treba bati, kaj šele kakršnega koli pregona. V javnosti s svojim ravnanjem ves čas širijo prepričanje, da nikomur ni mogoče ničesar dokazati, zato nihče za nič ni odgovoren. S tem med ljudmi ustvarjajo vtis, da so vsi med seboj povezani, vsak o vsakomur PREDSEDNIK NEMŠKE SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE FRANZ MUNTERFERING JE TAKŠNE INVESTITORJE POIMENOVAL KOBILICE, SAJ PRIDEJO, POJEDO, KAR JE MOGOČE POJESTI, IN POTEM GREDO NAPREJ PUSTOŠIT NOVO PODJETJE. KDO SO IN KAJ SO DOSLEJ POČELI MENEDŽERJI, KI KOT PO TEKOČEM TRAKU ZAPIRAJO DELOVNA MESTA IN POŠILJAJO PODJE-TJA V STEČAJ? DARJA KOCBEK tno izobraževala na področju strategije prodaje in nabave, pa tudi na področju blagovnih znamk. Tega svojega dragocenega znanja v Svilanitu očitno ni znala uporabiti v praksi, ni pa izključeno, da ga bo uporabila v svojo korist zdaj, saj namerava v tujini nadaljevati proizvodnjo pod blagovno znamko Svilanit. Zanimivo je, da se je Šubičeva še pred slabim letom hvalila, da je Svilanit leta 2007 posloval pozitivno, da večino izdelkov proda pod svojo blagovno znamko in blagovno znamko BPT. Še avgusta lani je Mojca Šubic dejala, da Svilanit leta 2008 zaradi padca kupne moči pričakuje nekoliko slabši poslovni rezultat kot leta 2007, a vendarle bo leto zaključil z minimalnim dobičkom. Kakor koli, podjetje, ki prikaže slabe poslovne rezultate, je pri prevzemu cenejše od tistega, ki uspešno posluje. Tudi zaradi tega bi kazalo dogajanje v Svilanitu zelo natančno spremljati in preverjati, kateri so dejanski razlogi za naglo poslabšanje poslovnih rezultatov in nazadnje stečaj podjetja z uveljavljeno blagovno znamko doma in tudi v tujini. Še posebej, ker bo Mojca Šubic vodila likvidacijski postopek. Mojca Šubic je februarja letos Svilanit prevzela skupaj z direktorjem financ in računovodstva Sašo Pušnikom. Zaradi stečaja bo ostalo brez zaposlitve 250 delavcev Svilanita. Podjetje ima hčerinski družbi v Zagrebu in Beogradu. Družina Rednak iz Šoštanja je zaposlenim v Elkroju kar prek medijev sporočila, da bo šlo podjetje v stečaj. Elkroj je ta družina prevzela leta 2006. Direktorica je od marca 2006 Štefanija Glušič, ki že ima izkušnje s stečaji, saj je bila pred prihodom v Elkroj direktorica podjetja Novoteks tkanine v stečaju, delala je tudi v družbi Toper, ki je ni več. Damjan Rednak, predstavnik družinskega podjetja Rednak, je ob prevzemu Elkroja sicer priznal, da je naložba tvegana, saj je imelo podjetje za okrog dve milijardi tolarjev neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let. Dodal pa je še, da to ni njihova prva tvegana naložba. Pred sedmimi leti je podjetje Rednak vstopilo v podjetje Industrija usnja Vrhnika in posel uspešno izpeljalo. Danes je tudi Industrija usnja Vrhnika v stečaju. Stečaj je predlagala uprava družbe pod vodstvom direktorice Štefanije Glušič, nadzorni svet družbe pa ga je potrdil, ker je pri pregledu poslovanja ugotovil, da so se naročila zmanjšala za 65 odstotkov. "MISTER SOVRAŽNI PREVZEM" »Posli mojega življenja so aktivnosti v zvezi s sovražnimi prevzemi. Zato so mi v poslovnem klubu Griffin na Bledu, kjer se srečujejo mladi podjetniki z Gorenjskega, dali vzdevek mister sovražni prevzem,« je septembra lani za Finance povedal Franc Gajšek, ki je ravnokar poslal v likvidacijo novomeški Labod. Tako se kot finančni investitor sprehaja od podjetja do podjetja. Nekdanji nemški podkancler in sedanji predsednik socialdemokratske stranke Franz Munterfering je takšne investitorje poimenoval kobilice, saj pridejo, pojedo, kar je mogoče pojesti, in potem gredo naprej pustošit novo podjetje. Gajšek je v Novem mestu sam povedal, da je lastnik v več kot 30 podjetjih. V Labodu ima 80-odstotni lastniški delež. Franc Gajšek je 1. marca 2001 kot predstavnik novega lastnika postal predsednik začasne uprave Metalke Trgovine, sredi oktobra istega leta je družba že bila v prisilni poravnavi. Tako je Gajšek nadaljeval svojo poslovno pot in tudi z nakupi podjetij v stečaju obogatel. V prisilni poravnavi je podjetje LTH - Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke. Njegov večinski lastnik je od jeseni 2007 podjetje Agovit, katerega lastnik je direktor LTH Miloš Kodre. Podjetje Agovit je največji dobavitelj in zdaj upnik LTH. Oktobra lani so v javnost prišle prve informacije, da je podjetje zrelo za stečaj. Med glavnimi razlogi za propad LTH je menda več milijonov evrov vredna naložba v novo linijo zamrzovalnih skrinj. Linijo so postavili za kupce srednjega razreda, vendar je bila prodaja premajhna, zato so skrinje marca lani nehali izdelovati. Čeprav ni podatkov, da bi Miloš Kodre s svojo družbo Agovit že spravil v težave katero drugo podjetje, so prav njega delavci pred kratkim iz obupa zaprli v tovarno. Drugod takšnih skrajnih ukrepov »še« ni bilo. Med takšnimi direktorji nikakor ne smemo pozabiti omeniti Aleša Kumperščaka, ki je najprej vodil Beti Moda, ki je zdaj v likvidaciji, nato pa je postal predsednik uprave Mure in jo prav tako spravil na rob stečaja. Palomo je v težave spravila uprava pod vodstvom Mateje Perger in Danila Marina. Moraliziranje in obtožbe, da so ljudje, ki s svojimi odločitvami na čelu podjetij in v vlogi lastnikov povzročijo, da delavci pristanejo na cesti, ne pomagajo. Problem je globlji, gre za vrednostni sistem. V državi, kjer je sistem »jaz tebi, ti meni« nekaj povsem vsakdanjega, kjer je pomembneje, čigav si, kot, kaj znaš, so direktorji in lastniki, ki izrabijo razmere za osebno bogatenje, nekaj povsem običajnega in pričakovanega. Kar nekaj direktorjev, ki so zavozili podjetja, je imenovala oblast prek svojih paradržavnih skladov. Marsikaterega tudi kljub opozorilom o preteklih grehih. In zakaj ravno danes potekajo stečaji in prisilne poravnane? V marsikaterem podjetju zato, ker je lastnik ali direktor presodil, da si lahko prek stečaja oziroma prisilne poravnave zagotovi svoj kos pogače, saj takšne priložnosti morda ne bo imel nikoli več. X lepših stvari za pisati kot ta drek in še brez zveze je, ker nič ni.« Pri menedžerskem prevzemu Mipa je Volku pomagal poslovnež Marijan Groff, ki je znan tudi kot skrivnostni lastnik Iskre Avtoelektrike. Pomembne lastniške deleže je imel še v Heliosu, Juteksu in Perutnini Ptuj. STEČAJ, PROIZVODNJA PA V TUJINO? Volk je torej Mip in Pomurko spravil v stečaj štiri leta po prevzemu, Mojca Šubic pa je Svilanit menedžersko prevzela le mesec pred stečajem. Vodenje skupine Svilanit je sicer prevzela leta 2007, pred tem je vodila hčerinsko podjetje Svilanit Svila. Jasno, da cehovsko združenje Manager ob tem molči, saj ji je leta 2007 podelilo priznanje za odličnost. Preden je prišla v Svilanit, je bila na čelu Kmetijsko-živilskega kombinata Kranj, od tam je odšla v Gorenjske mlekarne in nato še v Ljubljanske mlekarne. V združenju Menedžer so v obrazložitvi nagrade posebej poudarili, da se je doda-KRIZA JE PRILOŽNOST, DA POD KRINKO KRIZE PODJETJE KONČA V STEČAJU. STEČAJ NAMREČ OMOGOČA LAŽJE ODPUŠČANJE, SELITEV PROIZVODNJE, NENAZADNJE RAZPRODAJO PREMOŽENJA PODJETJA.

Medij: Mladina
Avtorji: Kocbek Darja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 10. 04. 2009
Stran: 30