V Nedeljskem dnevniku sta avtorja članka, g. Ciril Brajer in g. Brane Šalamon, Iz znosne himne so jim naredili žalostinko, dne 26. aprila 2009, na račun predsednika stranke SDS, g. Janeza Janše, navedla številne neresnice. Več kot neprimerno pa je tudi, da sta avtorja z zavajajočim in manipulativnim pisanjem nizkotno igrala na čustva Primorcev, še posebno tistih, ki so na lastni koži občutili grozote fašizma. Avtorja članka sta pravilno napisala, koliko podjetij, ki so zagotovila številna delovna mesta, je nastalo na Primorskem. Pozabila pa sta napisati, da je v začetku devetdesetih letih prejšnjega

stoletja Slovenija v razvoju za Italijo drastično zaostajala. Zato so mnogi Primorci odhajali v Italijo opravljat najslabša dela. Še leta 1997 je Slovenija za Italijo po BDP, merjenem po kupni moči, zaostajala za več kot 40 odstotnih točk. Samo v mandatu vlade Janeza Janše, ko je Slovenija kot prva nova članica Evropske unije prevzela evro kot lastno valuto in zelo uspešno predsedovala Evropski uniji, je Slovenija razvojni zaostanek zmanjšala za 20 odstotnih točk. Danes je tako zaostanek samo še približno sedem odstotnih točk. Prav dohitevanje najbolj razvitih držav, ki je bilo najhitrejše v mandatu vlade Janeza Janše, bi moralo biti razlog za samozavest Slovencev in tudi ambicija, da podjetja, ki sta jih avtorja članka naštela, ostanejo slovenska. Strinjamo se, da je slabo, da je bil večinski delež Banke Koper prodan italijanski banki. Ob tem je treba povedati, da sta avtorja članka, g. Ciril Brajer in g. Brane Šalamon, pozabila, da je bila Banka Koper italijanski banki prodana v času LDS-vlade. SDS takrat na prodajo te banke ni imela prav nobenega vpliva. Torej je očitek Intereuropi, da je leta 2008 prodala svojih 1,67 odstotka delnic Banke Koper, potem ko so Italijani že tako imeli večinski delež in s tem popolni nadzor nad banko, naravnost smešen. Avtorja članka bi lahko tudi napisala, da je vlada Janeza Janše obe največji slovenski banki NLB in NKBM zadržala v 51-odstotni slovenski lasti. Vendar to seveda ni bil namen omenjenega članka. Zanimivo je tudi, da avtorja članka g. Igorja Bavčarja povezujeta z vlado Janeza Janše. Tudi tukaj zavajata. G. Igor Bavčarje prišel na mesto predsednika uprave Istrabenza iz ministrskih vrst LDS in tudi s podporo LDS. Kredite za menedžerski odkup Istrabenza je dobil od 19 domačih in tujih bank. Na večino od teh vlada Janeza Janše ni imela nobenega vpliva. So pa bili v mandatu vlade Janeza Janše dopolnjeni zakon o prevzemih, zakon o gospodarskih družbah, zakon o omejevanju preprečevanja konkurence, zakon o bančništvu. Vlada Janeza Janše je z dopolnjenim zakonom o bančništvu (ZBan-lA) postavila bistveno strožje zahteve za izračun kapitalskih zahtev bank v primeru, ko za zavarovanje bančnega posojila posojilojemalec zastavi delnice prevzemne družbe in s tem bistveno otežila pridobivanje posojil za menedžerske prevzeme. Naj ob tem omenimo, da je Urad za varstvo konkurence (UVK) prav v primeru Istrabenza zaradi »sporazuma«, ki so ga sklenile Maksima Holding, NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Diamond, izdal sklep o uvedbi presoje koncentracije. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa je omenjenim družbam v Istrabenzu v skladu z zakonom o prevzemih odvzel glasovalne pravice. Prav odvzem glasovalnih pravic bi neodgovornim lastnikom onemogočil nadaljnje izčrpavanje podjetij v lasti Istrabenza. ATVP je potem, ko lastniki družbe na skupščini dne 28. avgusta 2008 niso upoštevali odločbe o odvzemu glasovalnih pravic, proti omenjenim družbam, kot tudi g. Igorju Bavčarju, vložila tožbo. Avtorja članka, g. Ciril Brajer in g. Brane Šalamon, bi morda lahko raziskala politične povezave na Primorskem, ki so dosegle, da je koprsko okrožno sodišče v primeru Istrabenz zavrnilo tožbeni zahtevek ATVP! Avtorja manipulirata tudi pri privatizaciji primorskega podjetja Splošna plovba. Bralec tako dobi občutek, da je vlada Janeza Janše to uspešno podjetje tebi nič, meni nič prodala nemškemu lastniku. Pri tem pa sta pozabila povedati, da je taisti nemški lastnik že v mandatih prejšnje LDS-vlade pridobil več kot 20-odstotni delež v Splošni plovbi. Prav zato je bil nemški ladjar za nekaj manj kot 30 odstotkov KAD- in SOD-delež na dražbi, ki je sledila javnemu razpisu, pripravljen plačati več kot Luka Koper in Mercata. Avtorja sta tudi pozabila na zelo pomembno podrobnost, da sta KAD in SOD v Splošni plovbi obdržala 25 odstotkov in eno delnico. Tak delež omogoča, da bo Splošna plovba ostala slovensko podjetje s sedežem v Sloveniji. Država se je iz Splošne plovbe umaknila v skladu s priporočili svetovalnih skupin za umik države iz gospodarstva, in sicer tako, daje ohranila 25-odstotni delež in eno delnico, daje maksimirala kupnino za delež in da je Splošni plovbi zagotovila uspešen razvoj. In prav rezultati Splošne plovbe dokazujejo, da je vladi Janeza Janše to tudi uspelo. Zaradi boljšega poslovanja dobita KAD in SOD danes za 25-odstotni delež Splošne plovbe iz naslova dobička več, kot sta prej dobila za 50-odstotni delež. Vlada Janeza Janše je na vodilna delovna mesta, na katere je morala kot lastnik imenovati člane nadzornih svetov, imenovala ljudi, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in za katere je bilo ocenjeno, da bodo naloge najbolje opravili. G. Andreja Lovšina in g. Roberta Časarja so na mesti predsednikov uprav izvolili člani nadzornega sveta Intereurope in Luke Koper. Čeprav se zadnje čase proti njima izvaja prava medijska gonja, je treba povedati, da je koncem Intereuropa v letu 2008 za 13 odstotkov presegel čiste prihodke od prodaje v primerjavi z letom 2007, koncem Luka Koper pa za 12 odstotkov. Luka Koper je tako tudi v letu 2008 dosegla rekordni ladijski pretovor. Obe družbi sta bili v letu 2008 investicijsko izredno aktivni, kar je eden pomembnih predpogojev za podobno rast tudi v prihodnjih letih. Seveda sta obe družbi, tako kot povsod po svetu, poslovali v pogojih bistveno povečanih stroškov energentov, surovin in dela ter razvijajoče se finančne in tudi že gospodarske krize. Zato je zelo spodbudno, da sta obe družbi v letu 2008 dosegli pozitivne poslovne rezultate, kar je, pa naj g. Ciril Brajer in g. Brane Šalamon priznata ali ne, tudi rezultat uspešnega vodenja obeh podjetij. Avtorja članka sta v zgodbo vključila tudi gospoda Danila Kovačiča, nekdanjega direktorja HIT Nova Gorica. Prav neverjetno je brati njegovo tarnanje, kako ga nihče nič ne vpraša in da se šele zadnje čase upa kdo poklicati ter vprašati za njegovo mnenje. Res neverjetno! Niti besedice o tem, da je omenjenega gospoda zaradi nepravilnosti v družbi HIT za krivega spoznalo sodišče, in to v času vlade LDS. To je bila tudi ena redkih pravnomočno zaključenih sodnih obravnav gospodarskega kriminala v Sloveniji! Glede poslovanja družbe HIT v letu 2008 je treba povedati, da ni edino igralniško podjetje, ki se zaradi upada števila igralcev sooča z nižjimi prihodki. Svetovni igralniški velikan Harrah's Entertainment je namreč v mesecu marcu 2009 objavil, da zaradi drastičnega znižanja prihodkov ne bo mogel zagotoviti sredstev za poplačilo tekočih obveznosti iz naslova obveznic. Čeprav to za dražbo HIT ne more biti opravičilo za slabše rezultate od pričakovanih, pa bi avtorja lahko o razmerah v panogi pisala realno, namesto da temo uporabljata za namene dnevne politike. Katarina Culiberg, Služba za odnose z javnostmi SDS



Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Culiberg Katarina
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 03. 05. 2009
Stran: 8