ANA BUČAR (novinarka): Več kot 95.000 malih delničarjev je takole leta 2007 v vrstah, kot včasih za kruh, čakalo, da so lahko kupovali delnice. Verjeli so, da gre za varno naložbo, ki jim bo prav prišla na starost. 
SOGOVORNIK: Da investiramo v daljši rok.
SOGOVORNICA: Vsi Mariborčani bi morali podpreti zdaj to.
BUČAR: In tudi so. Z nekdanjim županom na čelu.
FRANC KANGLER (župan Mestne občine Maribor; 12. 12. 2007): Da so slovenska podjetja in posamezniki se odločili in se z velikim zanimanjem podali na lov za te delnice.
BUČAR: A ta lov je zvestim delničarjem prinesel najmanj 200 milijonov evrov izgube, nekateri še vedno odplačujejo kredite. 
RAJKO GREŠNIK (mali delničar): Poznam ljudi, ki so življenjske rezultate svojega dela spremenili v delnice in izgubili vse do … Vse. Poznam mlade, ki so svoje otroške prihranke dali v delnice, to ni pošteno od države.
BUČAR: Med tistimi, ki so verjeli v uspeh, je bil tudi nekdanji prvi bankir Matjaž Kovačič, ki ga zdaj banka odškodninsko toži za 23 milijonov evrov. Po njegovem je vlada takrat v privatizacijo nove KBM vstopila s figo v žepu. 
MATJAŽ KOVAČIČ (nekdanji predsednik uprave NKBM-a): Da v prvem koraku država proda 49 odstotkov in za to je dobila 309 milijonov evrov, v drugem koraku pa skozi dokapitalizacijo se umakne na 25 procentov plus eno delnico.
BUČAR: Pa se niso umaknili. Še več - pod taktirko Dagmar Komarjeve so Pošta Slovenije, GEN Energija in Eles morala še leta 2011 v delnice vložiti 42 milijonov evrov. Čeprav bi jih na varšavski borzi zlahka prodali tujcem.
DAGMAR KOMAR (predsednica uprave AUKN-ja; 15. 4. 2011): So to uspešne družbe, ki imajo zadosten kapital in tudi s tem plačilom nikakor ne bi bila ogroženo njihovo poslovanje.
BUČAR: A so ves čas beležila izgubo, nekatere razlastitev delničarjev označujejo kot rop stoletja, drugi pa so začeli vlagati v odškodninske tožbe.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih delničarjev): Tako pobudo za ustavno presojo pred ustavnim sodiščem, kakor tudi upravnim sodiščem zoper Banko Slovenije, kakor tudi posamezne banke.
MITJA GASPARI (nekdanji guverner Banke Slovenije; 12. 12. 2013): Slovenija je sprejela v svoj zakon nekaj, kar v evropski direktivi še ni dokončno sprejeto, ampak kot osnutek predlagano.
BUČAR: Zato bo, tako Gaspari, razlastitev delničarjev moralo reševati ustavno sodišče. 
BERGANT: No, v našem mariborskem studiu želim dober večer zaslužnemu profesorju Univerze v Mariboru, doktorju Petru Glaviču, tudi predsedniku mariborskega Društva ekonomistov. Gospod profesor, kakšno upanje kot izbrisani delničar NKBM v danih razmerah sploh še imate, glede na pravno podlago, na katero se je pri izbrisu sklicevala Banka Slovenije?
Dr. PETER GLAVIČ: Ja, dober večer. Torej, premoženje je po ustavi in po konvenciji človekovih pravic zaščiteno. In kot je povedal gospod Gaspari, tu ni čista zadeva. Torej direktiva še ni sprejeta, samo neko sporočilo je prišlo od Evropske komisije in pri nas so to sprejeli kot bolj papeški od papeža in nobena država v Evropski uniji ni tega naredila, da bi razlastila svoje delničarje. Pa ne samo delničarje, tudi tiste, ki imajo obveznice, tisti, ki so varčevali v vzajemnih skladih pa tudi veliko podjetij je prizadetih. Tako da je škoda zelo velika. Seveda je treba pri tem reči, da je Evropska centralna banka pri tem opozarjala pred sprejemom zakona, da lahko pride do odškodninskih tožb in kar je najbolj pomembno je, da vsa ta računica, ki so jo izdelali s temi stresnimi testi, temelji na bodočih izgubah. Jaz poznam za Novo KBM - tam je predvideno skoraj dve milijardi izgub v obdobju od leta 2013 do 2015. Lani jih je bilo vsega skupaj 100 milijonov, letos pa napoveduje predsednik uprave dobiček. Torej, kje je zdaj tisti dve milijardi? Tako da mislim, da bi bil en pameten sporazum, kot smo ga takrat imeli jezni varčevalci leta 92 z vlado in centralno banko najboljša rešitev. Sicer pa seveda verjamem, da so možnosti za tožbo.
BERGANT: Ampak, gospod profesor, ob vsem dolžnem spoštovanju, mar v kapitalističnem gospodarstvu ni tako, da solastniki, se pravi tudi mali delničarji, v primeru propada podjetij v tem primeru bank pač nosijo tveganje in predvsem, da se tak razplet z dramatičnim padcem delnic NKBM že dolgo časa ni napovedoval?
GLAVIČ: No, prej ste videli, kako so ljudje kupovali te delnice. Zakaj? Ker je država zagotavljala, minister Bajuk, da je to varna naložba, v resnici pa je v obdobju 2005 - 2007 prišlo do vseh teh terjatev današnjih, torej slabih vlog in tudi imamo nekako eno prvo analizo v Ljubljanski banki, zakaj je do tega prišlo. In tu so zdaj te, bi rekel, napake, ki so že pred sodišči pa še bodo. Poleg tega je treba reči še to, da je tam inflacija, kot mi pravimo, delnic, nekaj kar je zakrivila država. Takrat, ko smo mi kupovali delnice, jih je bilo 23 milijonov, mi smo jih kupili 5,6 milijona za 151 milijonov evrov. Lani pa je državi po 1,3 centa kupovala in je recimo za dva milijona štiristo tisoč obresti nakupila 185 milijonov delnic. Tako se ne dela. To ni nekaj, kar bi sodilo v kulturo evropskega človeka pa tudi če je malo bolj južno krilo Evrope.
BERGANT: Skratka, vi upate na ustavno sodišče, na odškodninske tožbe in na morebiten dogovor, ampak v Sloveniji že imamo nekaj izkušenj, zelo bolečih, z stisnjenjem malih delničarjev, zasebnih, tudi recimo, primer Dallas je zanimiv, kjer so sodelovali vzajemni skladi, povezani z državo, ampak ali vendarle ta primer, ko smo v bistvu z državnim denarjem ustanovili nove banke, se pravi novo Novo KBM, novo Novo ljubljansko banko, vendarle ni nekoliko drugačen?
GLAVIČ: V bistvu je takrat šlo tudi za to,d a ne gremo v tožbe, kot so nekateri predlagali, ampak da se dogovorimo. In kot veste, so varčevalci dobili devizne vloge nazaj, država je sanirala banke tako rekoč vzorne, v evropskem merilu vzorno, in banke so poslovale z dobičkom in tudi odplačevale vse te svoje dolžnosti. Nova KBM je imela lani 8,4-odstotno kapitalsko ustreznost, 9 odstotkov bi morala imeti, to je mala razlika, ki bi jo z lahkoto dokapitalizirali, evropske banke imajo okrog 10 procentov, zdaj ima pa 16,8 procenta. Zakaj je bilo potrebno dati toliko denarja, ki ga moraš zdaj si izposojat nekje, če pa je predsednik uprave hotel imeti 300 milijonov, dali so mu pa milijardo tristo? To so stvari, ki nikakor ne grejo, ni mogoče pristati na tak način dela in zato je to seveda neki precedenčni primer, ki bo doživel hud odmev, med drugim tudi banke ne bo mogoče prodati, dokler ne bo spor rešen in šel bo do ustavnega sodišča pa verjetno celo evropskega sodišča, kar traja po naših izkušnjah od proficije Dadas 15 do 20 let.
BERGANT: Skratka, vi svetujete drugi strani, v tem primeru vladi in politiki nasploh v vseh barvnih odtenkih, da se z vami pogaja?
GLAVIČ: Tako je. Mi smo pisali predsednici vlade, ministru za finance pa tudi Banki Slovenije, da se dobimo in da najdemo rešitev. Naš predlog je, da se upoštevajo dejanski vložki, torej 151 milijonov leta 2007 z obrestmi in odštetimi dividendami pa tistim 2,4 milijona, ki jih je vložila država na koncu brez obresti, saj od 2,4 milijona do danes ni nekih obresti.
BERGANT: Ja, gospod Glavič, najlepša hvala za pogovor in veliko uspeha v pogovoru z vladno stranjo, navsezadnje predsednica vlade je nekdanja nadzornica NKBM, na svidenje.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Bergant E. Igor,Bučar Ana
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 28. 01. 2014 
Termin: 22:19
Trajanje:8