na poslovanje družbe in bi lahko med drugim vlagal pravna sredstva tako zoper sklep o začetku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra kot tudi v inšpekcijskem postopku. JAMSTVO DRUŽBENIKA ZA DAVČNE DOLGOVE PODJETJA Po določbi 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod (UL RS, št. 54/99) z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra gospodarska družba preneha obstajati. Po določbi 4. odstavka istega člena velja domneva, da so družbeniki oz. delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 425. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (UL RS, št. 42/06 in 60/06). Ob smiselni uporabi 3. odstavka 425. člena ZGD-1 1 za obveznosti družbe odgovarjajo družbeniki solidarno z vsem svojim premoženjem. 2. odstavek istega člena določa, da upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev eno leto po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Glede na zakonsko domnevo izjave družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, so ti torej singularni pravni nasledniki izbrisane družbe in odgovarjajo za dolgove družbe po njenem izbrisu. Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev eno leto po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. STANJE PRED TOŽBO Fizična oseba je julija 2005 prejela kot darilo 100% poslovni delež družbe od druge fizične osebe na podlagi pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev v družbi in je s tem postal edini družbenik v družbi. Iz notarskega zapisa je razvidno, da je prejemnik pri notarki izjavil, da je seznanjen s poslovanjem družbe. ' Enako je določal 394. člen ZGD (UL RS, št. 15/05 -UPB1). Iz pogodbe izhaja, da je poslovni delež sprejel v celoti, z vsemi pravicami in obveznosti, odsvojitelj pa je jamčil bremen prost prehod poslovnih deležev. Družba je bila junija 2006 na podlagi 1. odstavka 35. člena ZFPPod izbrisana iz sodnega registra, novembra 2006 pa je davčni organ pozval (zadnjega) lastnika in edinega družbenika te družbe, naj plača zapadle neplačane davke, in sicer iz naslova premalo plačanega DDV in DDPO. Ker se lastnik izbrisanega podjetja ni odzval, je davčni organ decembra 2006 izdal sklep o prisilni izterjavi (izvršbi) davčnega dolga na njegove denarne prejemke. 2 Družbenik - (pri)tožnik je vložil pritožbo, v kateri ugovarja svoji odgovornosti za plačilo davčnega dolga, saj je dolg nastal, preden je prejel družbo v dar. Ministrstvo za finance - pritožbeni organ je pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da gre pri prehodu terjatve izbrisane družbe na družbenika za univerzalno pravno nasledstvo, zaradi česar ostane narava terjatve nespremenjena. Prevzem obveznosti oz. dolga po 394. členu ZGD oz. 425. členu ZGD-1 pomeni, da novi dolžnik stopi v položaj prejšnjega dolžnika. Prav takšen pomen ima tudi prevzem obveznosti na podlagi 4. odstavka 27. člena ZFPPod. Sama narava sporne terjatve se zaradi prevzema obveznosti ne spremeni: še vedno gre za 2 Po 131. (izvršilni naslovi), 127. (začetek davčne izvršbe) in 138. (stroški davčne izvršbe) ter 149. členu (sprememba delodajalca oziroma izplačevalca) ZDavP-1; enako določajo 145., 143., 152. in 163. člen ZDavP-2. 3 In pogojih iz 1. odstavka 50. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 1. člena ZDavP-1. družbo, vendar ne v obravnavanem primeru, ko je bil tožnik že ob prevzemu družbe seznanjen z obveznostmi družbe, kar izhaja iz izjave, da je seznanjen s poslovanjem družbe, in potem do njenega izbrisa oz. izdaje izpodbijanega sklepa ni storil ničesar, kljub temu da je bil od prevzema družbe edini, ki je sploh lahko poskrbel, da bi družba poravnala svoje obveznosti. Sicer pa bi se moral tožnik najkasneje ob prevzemu poslovnega deleža seznaniti s pravicami ' in obveznostmi, ki so povezane z gospodarskim pravom. TOŽBA Družbenik - tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilno uporabljenega materialnega prava. Ugotovitev ministrstva za finance - tožene stranke, da je tožnik odgovoren za plačilo obveznosti izbrisane družbe, ni pravilna. Napačno je ugotovila, da tožnik ne predstavlja pasivnega družbenika v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-135/00-77, in za odločilno dejstvo šteje to, da je tožnik edini imel možnost vplivati na poslovanje družbe, vendar te možnosti ni izkoristil. Tožnik poudarja, da so vsi dolgovi nastali pred njegovim vstopom v družbo, in sicer v obdobju od januarja 2003 do maja 2005. Tožnik nikoli ni bil pooblaščena oseba za razpolaganje s sredstvi na TRR družbe oz. za nastanek dolgov, prav gotovo ni imel nobenega vpliva, pri nastanku dolgov ni bil udeležen, pač pa je dolg povzročil prvotni družbenik oziroma njegov pooblaščenec. S tem je bil kršen tudi 8. člen ZUP: upravni organ bi moral ugotavljati odgovornost posameznega družbenika za obveznosti družbe v odvisnosti od vpliva, ki ga je imel na poslovanje družbe. Tožnik je poslovni delež sprejel kot darilo in že izhajajoč iz darilnega namena pogodbe je povsem jasno, da dolžnik ni imel nobenega namena prevzeti dolgov družbe, kar je tudi povsem v nasprotju z namenom darilne pogodbe. Pri darilnem namenu gre namreč za obogatitev obdarjenca, ki pa je v konkretnem primeru nedvomno ni. To samo dokazuje, da mu je odsvojitelj zamolčal resnično stanje družbe ter tožniku prikazoval, da se po določbi 1. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod družba šteje, da je gospodarsko mrtva. Družba, ki je gospodarsko mrtva, ne deluje, ne pridobiva prihodkov, ne opravlja izplačil in tudi nima davčno terjatev in s tem za upravno stvar v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (UL RS, št. 24/06). To pomeni, da lahko davčni organ že začeti davčni postopek proti družbi po njenem izbrisu 3 nadaljuje proti družbeniku, čeprav ta ni neposredni davčni zavezanec. Proti njemu lahko vodi tudi davčno izvršbo. Pri odločanju je ministrstvo upoštevalo tudi odločbi Ustavnega sodišča RS 4 , iz katerih je mogoče povzeti, da lahko davčni organ uveljavlja terjatev od družbenika pod tremi pogoji: da gre za osebo s statusom družbenika, da je izterjava pravočasna ter da gre za družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe. Iz objave v Uradnem listu je razvidno, da gre za enoosebno gospodarsko družbo, katere edini družbenik in tudi njen direktor v času izbrisa je bil pritožnik. Po mnenju ministrstva je pritožnik imel vpliv na poslovanje izbrisane družbe in je zato odgovoren za njene obveznosti, saj odgovornost na podlagi 27. člena ZFPPod nastopi avtomatično po samem zakonu. Izbris družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS junija 2006, prvostopni organ pa je izpodbijani sklep vročil pritožniku decembra 2006, torej pred potekom enega leta od objave izbrisa. Terjatev do izbrisane družbe je bila torej uveljavljena pravočasno. Odgovornost družbenikov po 4. odstavku 27. člena ZFPPod v zvezi z 2. odstavkom 394. člena ZGD oz. 425. členom ZGD-1, katere primarni pogoj je družbeništvo v času izbrisa, je defacto relevantna v primeru izbrisa kapitalskih družb, za kakršno se šteje tudi družba z omejeno odgovornostjo, poleg tega pa je odločilno tudi, ali je družbenik imel možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa, da te možnosti ni izkoristil. Pritožbeni organ zatorej zavrača pritožbene navedbe, da pritožnika ni mogoče šteti za aktivnega družbenika izbrisane družbe, saj je nesporno, da je bil v času izbrisa družbe iz sodnega registra njen edini družbenik in tudi direktor, z že omenjeno darilno pogodbo pa je tudi prevzel poslovni delež z vsemi pravicami in obveznostmi. Trenutek nastanka obveznosti je sicer lahko eden izmed kriterijev za presojo vpliva družbenika na 4 Greza odločbišt. U-I-117/07-19zdne21. 6. 2007inšt. V-l- 135/00-77 z dne 9. 10. 2002. premoženja. Njeno gospodarsko stanje navzven ni vidno. Zgolj dolgove v višini več kot 290.000 evrov, ki jih je tako s pogodbo prejel tožnik, zagotovo ni moč šteti za darilo. Prav tako ni bilo v volji tožnika pri sklepanju te pogodbe, da prevzame družbo s takimi dolgovi oz. da jih prevzame on sam. Tožnik, ki mu je bilo dejansko stanje in zadolženost družbe zamolčana, tudi ni mogel ničesar storiti, da bi poskrbel, da bi družba poravnala svoje obveznosti, saj za obveznosti ni vedel. Zato ni razumljiva trditev tožene stranke, da je bil edini, ki bi lahko za to poskrbel. Iz same vsebine pogodbe ni moč sklepati, da je tožnik za že obstoječe dolgove vedel. Nenazadnje ne gre prezreti, da pred tem tožnik še ni bil ne ustanovitelj ne direktor kakršnega koli pravnega subjekta, ni se ukvarjal s posli ali bil kakorkoli že pred tem vključen v poslovanje katere koli družbe. Tožena stranka je s svojo arbitrarno odločitvijo nedvomno kršila načela enakosti pred zakonom in načela pravne države. Sodišču tako predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Istočasno predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks, saj bi njihovo plačilo ogrozilo preživljanje tožnika, saj je brez zaposlitve in nima sredstev za preživljanje. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. UPRAVNO SODIŠČE Upravno sodišče je ugotovilo, da tožba ni utemeljena. Po presoji sodišča je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se v celoti strinja z razlogi odločitve tožene stranke. Tožnik je mnenja, da ni odgovoren za obveznosti izbrisane družbe. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 1. odstavka 55. a člena ZGD, registrsko sodišče obvestila, da ji gospodarska družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila, kar ' Po 1. točki 1. odstavka 25. člena in po 1. odstavku 29. člena ZFPPod je po ZFPPod razlog za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, zato je registrsko sodišče junija 2005 začelo postopek za izbris/ Tožnik je bil s sklepom o izbrisu seznanjen z notarskim zapisom julija 2005, preden je kot pridobitelj podpisal pogodbo o brezplačni osvojitvi poslovnih deležev družbe. Tožnik kot pridobitelj je v notarskem zapisu izjavil, da so bile bilance oddane in da bo sam uredil vse v zvezi z izbrisom vpisa. Izjavil je tudi, da je seznanjen s poslovanjem družbe. Ker proti sklepu o začetku izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče s sklepom januarja 2006 odločilo, da se gospodarska družba izbriše iz sodnega registra. Sklep je postal pravnomočen marca 2006. ' Upoštevajoč navedeno kronologijo je torej tožnik formalno postal edini družbenik in ustanovitelj družbe v času, ko je že bil začet postopek za izbris pravne osebe iz sodnega registra, vendar pred izdajo sklepa o izbrisu gospodarske družbe. Levji delež dolgovanega zneska izhaja iz inšpekcijske odločbe, izdane avgusta 2005, torej po tem, ko je tožnik postal lastnik sporne gospodarske družbe. Do januarja 2006, ko je bil izdan sklep o izbrisu gospodarske družbe, tožnik ni storil ničesar v smeri poslovanja gospodarske družbe. Glede na navedeno je torej tudi po mnenju sodišča tožnik iz razlogov, navedenih v odločbah upravnega organa, zavezanec za plačilo nastalih dolgov izbrisane gospodarske družbe. Tožnikov ugovor, da ni imel možnosti vplivanja na poslovanje družbe in da so dolgovi nastali pred njegovim vstopom v družbo, to je v obdobju od januarja 2003 do maja 2005, ne vplivajo na odločitev v tem upravnem sporu. ZFPPod je v 25. členu določil dve merili, po katerih se šteje, da je družba gospodarsko mrtva: - če družba v dveh letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila, - če družba nima premoženja, pri čemer se šteje, da družba nima premoženja, če neprekinjeno dvanajst mesecev ne opravlja izplačil preko svojega računa. Ta domneva pa je izpodbojna, saj se lahko dokazuje, da družba premoženje ima. ZEPPod v 30. členu določa razloga, iz katerih je mogoče vložiti ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa družbe. Po stališču Ustavnega sodišča RS v odločbi št. U-1-135/00-77 družba, ki je gospodarsko mrtva, ne deluje, ne pridobiva prihodkov, ne opravlja izplačil in tudi nima premoženja, po drugi strani pa je po formalni strani izenačena s katero koli drugi družbo. Je pravna oseba, ki sme pridobivati pravice, terjatve in obveznosti. Njeno gospodarsko stanje navzven ni vidno. Upniki se zanesejo, da ima vsaj minimalno premoženje. Vendar njen formalni videz lahko prikriva njeno negativno stanje, zato obstaja precejšnja nevarnost, da se nedelujoča družba zlorabi za oškodovanje upnikov. Ta dejstva kažejo, da nedelujoče družbe ogrožajo varnost pravnega prometa. Namen sankcije, ki jo je določil zakonodajalec, je zaščita položaja upnikov oziroma zmanjšanje nevarnosti pri poslovanju v pravnem prometu. Nastopanje gospodarskih subjektov na trgu ter prevzemanje pravic in obveznosti zahtevajo tudi skrbnost teh subjektov glede spremljanja veljavne zakonodaje. Tožnik je torej kot edini družbenik pravne osebe imel možnosti vpliva na poslovanje družbe in bi lahko med drugim vlagal pravna sredstva tako zoper sklep o začetku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, kot tudi v inšpekcijskem postopku. Tožnik se tudi ne more uspešno sklicevati, da je šlo za darilno pogodbo, saj je bil, kot je razvidno iz notarskega zapisa, seznanjen s svojimi obveznostmi in odgovornostmi ter pravnimi posledicami sklenjene pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev. Ne more se uspešno sklicevati tudi na nepoznavanje predpisov glede poslovanja pravnih oseb. Glede na vse navedeno je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo. Je pa sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks 6 v tem upravnem sporu, saj je tožnik predložil dokazila, iz katerih so razvidni njegovi dohodki v letu 2007 (informativni izračun dohodnine) in da je vpisan v evidenci brezposelnih oseb (potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje); po oceni predloženih listinskih dokazov in dejanskih okoliščin, v katerih tožnik živi, je sodišče menilo, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja. Iz sodbe. št. U 531/2008 z dne 14. oktobra 2008. 6 Po določbi 1. odstavka 13- člena Zakona o sodnih taksah - ZST (UL RS, št. 20/04 - UPB1) v zvezi s prehodno določbo 39- člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 (UL RS, št. 37/08) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

Medij: Denar
Avtorji: Ni avtorja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 06. 2009
Stran: 26