H Stanislav Kovač_____stanis(av.kovac@)finance.si • IJI inuli teden smo bilina gradbišču v Iju-bljanskih Stožicahpriče slavnostnemupodpisu prodajne pogodbe zatrgovski center Delta Planet. Poporočanju medrjevje Ijubljanskižupan Zoran Jankovič ob pod-pisu pogodbe zbrane prepriče-val, da gre za največjo naložbov Sloveniji v višini 242 milijo-nov evrov (Delo, 9. avgusta2008). fkKer se nekaj tednov ~Hpred jesenskimi parla- ~Hmentarnimi volitvami ~Hznova srečujemo z raz- ~Hpravami o nacionalnem ~Hinteresuvgospodarstvu, ~Hse odpira vprašanje, ali ~Hpomeni naložba v proj ekt

~HStožiceizdajonacionalne- ~lgainteresa,kotgajevpre- ~teklostijavno sooblikoval mzagovarjal nekdanji prvi možMercatorja Jankovič.Največja naložbav SlovenijiSportno-rekreacijski pro-jekt Stožiceje povezan z Jan-kovičevo predvolilno obljubo,da bo brcnil nogometno žogona novem Ijubljanskem sta-dionu leta 2008. Zaradi za-pletov okoli zemljiščaje me-stna občina Ljubljana (MOL)z zamudo februarjaletos prekjavnega razpisa o javno-za-sebnem partnerstvu za zaseb-nega partnerja pri izgradnji stadiona in športne dvoraneizbrala Gradis skupino G,Energoplan in Merkur, ki soza 51-odstotno partnerstvoponudili 81 milijonov evrov.Natojejunija zasebni partnerza trgovca športno-rekrea-cijskega parka izbral srbskopodjetjeDeltaHolding, kijevlasti enega najbolj vplivnihsrbskih poslovnežev Mirosla-va Miškoviča. Po poročanju Financ (Zborvsebalkanskih tajkunov pri Jankovicu, 6. avgusta 2008) bo Miškovičeva Delta tistivlagatelj, ki bo prek svojihdružb dejansko financiralnajvečjo naložbo v Sloveni-ji; od 242 milijonovevrovbopribližno 161 milijonovevrovporabljenih za gradnjo trgo-vskega centra, preostalih 81milijonov evrov pa bo dobilopodjetje Grep (skupno pod-jetje zasebnega partnerjaEnergoplana in Gradis sku-pine G) za izgradnjo stadionain športne dvorane.Sprega Jankoviča inMiškovičaTesna sprega med Ijubljan-skim županom in prvim mo-žem Delte sejejavno potrdilajunija letos, ko je MiroslavMiškovič prišel v Ljubljanopodpisati pogodbo o trgo-vskern centru Stožice. Poporočanju Financ se je Mi-škovič po podpisu pogodbena kosilo odpravil z županomJankovičem, čeprav je bilaizbira trgovskega partnerjapo pogodbi v pristojnosti za-sebnega partnerja podjetjaGrep, in ne župana Janko-viča. Na omenjenem kosiluse je Miškoviču in Janko-viču pridružil še predsednikuprave NLB Marjan Kramar(Jankovic in Miškovič tudiuradno partnerja, Finance112/2008).Medtem ko Miškovič zaFinance ni želel komenti-rati pogovorov s prvim mo-žem NLB Kramarjem, je navprašanja Financ odgovorilDejan Racič, direktor Miško-vicevega podjetja Delta RealEstate: »Z NLB se pogovar-jamo o financiranju gradnjestožiškega centra, nič dru-gega. Je največja slovenskabankainzato smojopovabiliprvo.«Jankovičev nacionalniinteres Pred stirimi leti, 22. aprila2004, je bila tik pred vsto-pom v EU v okviru Pravniškihdnevov organizirana okroglamiza o pravu in gospodarstvuv EU. Okroglo mizo je vodilekonomist Franjo Stiblar spravne fakultete, sicer znanisodelavec MencingerjevegaEIPF in eden od glavnih ute-meljitev razvpite ideje o za-ščiti nacionalnega interesa vgospodarstvu in oblikovanjunacionalnih šampionov.Na okrogli mizi so sodelova-li predsedniki uprav nekaterihnajvečjih slovenskih podjetij(Mercator, Petrol, Luka Koper,Istrabenz in drugi). Nekdanjipredsednikuprave MercatorjaJankovičje aprila 2004 takolezagovarjal nacionalni interesv gospodarstvu: »Slovenijajeimela srečo, da ni bila zanimi-va za tuje partnerje in smo selahko sami razvijali... Sam pasemvekonomiji nacionalist.«(Velikih pet pred vrati EU, Fi-nance 78/2004)Izdaja nacionalnegainteresaAktualni primer izgradnješportno-rekreacijskega parkaStožice razkriva, kakoje Jan-kovič po odhodu iz Mercator-ja in vstopu v politiko obrnilhrbet nacionalnemu interesu v gospodarstvu, ki gaje samsooblikoval in zagovarjal.Še aprila 2004 je Janko-vič kot eden najbolj vplivnihslovenskih menedžerjev insamokolicani ekonomskinacionalist javno trdil, daje Slovenija »imela srečo, dani bila zanimiva za tuje part-nerje in smo se lahko samirazvijali«. Štiri leta poznejelahko parafraziramo bese-de istega Jankoviča v novivlogi Ijubljanskega župana:Slovenija ima danes nesre-čo, daje postala zanimiva zasrbsko Delto, ki po Jankovičufinancira največjo naložbo v Sloveniji.Jankovič = ŠrotV začetku junija je kotstrela z neba udarila novicao prodaji nekaj manj kot četr-tine Mercatorja investicijskibanki Raiffeisen. Namera me-dij sko-pij ačarsko-trgovskegamogotca Boška Šrota oziro-ma njegovega Infonda o delniprodaji Mercatorja dunajskibanki, ki jo je pozneje siceronernogočil urad za varstvokonkurence, je razkrila vsohipokrizijo samooklicanihekonomskih nacionalistov inskrbnikov »družinske srebr-nine«. Srotje nameraval delMercatorja tujcem prodatitakoj, ko je postala prodaja»družinske srebrnine« tu-jemu kapitalu tudi njegovosebni interes.Z vstopom srbske Delte vprojekt Stožiceje župan Jan-kovič postal enak svojemuvelikemu nasprotniku pivo-varju Srotu. Obudimo le raz-vpiti primer Jankovičevegalobiranja proti izgradnji na-kupovalnega središča Inter-spara v Siški pri Ijubljanskihmestnih svetnikih, ko mujekot tedanjemu predsednikuuprave Mercatorja uspeloustaviti investicijski projektkonkurenčnega trgovskegapodjetja izAvstrije. Jankovičje kot prvi mož Mercatorja zzakulisnim manevrom one-mogočil prav takšno »greenfield« trgovinsko naložbo tu-jega kapitala v Šiški, kot joje sedaj kot župan Ljubljaneizpeljal v Stožicah.Na škodljivost Mercator-jevega lobiranja proti Inter-sparovi naložbi v Siški je leta2005 opozorilo tudi poročiloo upravljanjujavnih delniškihdružb (Damijan, Gregorič,Bratina, Zajc, 2005), kjerjebil kot primer oviranjavstopatujega kapitala in oblikovanjaposlovno neprijaznega okoljapoudarjen primer Mercator-jevega lobiranja proti Inter-sparu v Šiški.Razvojni pomen tujih naložb Slovenijaje skozi celotnoobdobje tranzicije veljala zazaprto poslovno okolje do tu-jega kapitala predvsem zaradiprevlade nacionalnega inte-resa (beri osebnega interesa)zelo vplivne domače politič-no-ekonomske elite.Na drugi strani so velikrazvojni pomen tujih naložbza slovensko gospodarstvopotrjevala vsakoletna poro-čila Banke Slovenije o tujihneposrednih naložbah v Sloveniji. Tako v zadnjem poro-čilu z naslovom Neposrednenaložbe 200,5 (maj 2007)analitiki centralne banke vuvodu ugotavljajo: »Kljubmajhnemu deležu podjetijs tujimi neposrednimi na-ložbami so ta zelo pomemb-na za slovenski podjetniškisektor«. Konec leta 2005 sopomenila 5,1 odstotka vsehpodjetij, imela 16 odstotkovkapitala, 18 odstotkov sred-stev in 13,6 odiitotka zaposle-nih celotnega podjetniškegaprostora. S tem kapitalomin zaposlenimi so podjetja stujimi naložbami konec leta2005 ustvarila 21,2 odstotkavseh čistih prihodkov od pro-daje, dosegla 36,6 odstotkaizvoza blaga in 36,1 odstotkauvoza blaga (glej graf Deležidružb s tujim neposredniminaložbami v celotnem podje-tniškem sektcrju konec leta2005).In naprej: po istem viruBS je bila konec leta 2005v vseh podjetjih v Slovenijipovprečna letna bruto plačana zaposlenega 12.756 evrov,medtem ko je v podjetjih stujimi neposrednimi nalož-bami višja za 17,9 odstotkainje znašala 15.033 evrov. Zaizvozno usmerjeno slovenskogospodarstvo je pomembnazlasti naslednja ugotovitevnaše centralne banke: »Privseh podjetjih se je izvoz odleta 1995 do leta 2005 povečalza 128 odstotkov, medtem koseje vpodjetjih s tujimi nepo-srednimi naložbami povečalkar za 281 odstotkov.« Nacionalni interes = osebniinteresVsakoletne analize Ban-ke Slovenije o velikem ra-zvojnem pomenu tujih ne-posrednih naložb za razvojslovenskega gospodarstva inposledično blaginje celotnedružbe kažejo, da je v tran-ziciji razvojni davek velikezaprtosti Slovenije do tuje-ga kapitala plačevala celotnaslovenska družba. Hkrati pri-mera Ijubljanskega županaJankoviča (projekt Stožice)in pivovarja Srota (namerao delni prodaji Mercatorjabanki Raiffei&en) opozarja-ta, da je razvpiti nacionalniinteres v gospodarstvu de-jansko osebni ekonomskiali politični interes vplivnihposameznikov.Jankovič in Srot sta se kotsamooklicana ekonomskanacionalista uvrščala medgoreče nasprotnike tujegakapitala le do trenutka, koje njuno sodelovanje s tujimkapitalom postal njun osebniekonomski ali politični inte-res. Junija letosje nacionalniinteres najprej izdal Srot, zdajpa muje s projektom Stožicepri izdaji sledil še njegovveliknasprotnik Jankovič. • ~ 1-8=~"1 ~ * ~~s ~ l~ ~ ~fe ~~ ~~i ~ a~ ~ ~i~8111~.~-~ ~ $<~ s APH ITIirillll IIITPI~~GW ~~l%®ili~ 11~%~6|J ~iBlfs. DELEŽI DRUŽB 5 TUJIMINEPOSREDNIMI NALOŽBA-Ml KONEC LETA 2005v % celotnega podjetniškega sektorjaŠtevilo podjetij 5,1Število delavcev 13,6Kapital 16Sredstva 18Cisti prihodki iz prodaje 21,2Uvoz blaga 56,1Izvoz blaga 36,6VIR; Banka Storenije (Neposrednenalozbe 2005, maj 2007)



Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 13. 08. 2008
Stran: 12