delo pač ni zanimalo. Leta 2001 si je vzel študijski dopust inkončno diplomiral iz filozofije. Od junija 2002 do junija 2003 je bil poklicni predsedniksveta LDS, potem pa je politiko zapustil in se zaposlil v zagorskem podjetju Ultra. Konec2006. je izstopil iz LDS, ob kateri se je takrat že zbiral odbor za pokop. Čepravje obzaposlitvi v Ultri napovedoval dokončni ali vsaj dolgoročni odhod iz politike, je brez njezdržal le štiri leta. Lani oktobra je, menda po precejšnjem omahovanju, postal predse-dnik stranke Zares - nova politika. Je poročen in ima sinova v najstniških letih. postaviti na novo. Vecina strankje nasta-]a preJ davnirni osemnajstimi, devetnaj-stimi lcti kot projekt volje neke skupine,ki je vnaprcj vedela tako rckoč vse. Leta2007 je bilo treba začeti popolnoma dru-gače, če naj bi hila stranka res drugačna.Nova je rndi organizacija, nreditev notra-nje demokracijc - prcdsednika in pod-predsednike volijo vsi clani neposredno,po pošti. Poskusali smo slcditi še encmuvodilu novi.' politike, interaktivnosti oxi-rdina ncpo.sredni demokraciji. Ker ima-mt) kot nova stranka zelo oniejene vire,nam jc zelo prav pri.sel internet. Novapolitika rorcj ni le v novih problemskili inprogramskih izzivih, anipak je v mar- ~> Veliko reči. Po razmeroma dolgemobdobju smo bili prva nova stranka, zdajje takšnih že več. Tudi Nova Slovenija ninekaj povsem novega, nastala je po raz-cepu strank po neuspešnem zlitju Sloven-skih krščanskih demokratov in SlovenskeIjudske stranke leta 2000. Izhodišče jetorej bilo ustanovitev nove stranke, karje bilo netipično. kajti ni se zgodilo čeznoč. Ni se zbralo deset ali dvaj.set Ijudi inrazglasilo razodetja. Najprej je bilo druš-tvo Zares; od marca do oktohra 2007 jeskozi niz internih in javnih debat razmi-šljalo, kaj so izzivi sodobne politike, kaj jctisto novo, kar Ijudje od nje pričakujejo,katere vrednote mora politika obuditi ali Njegova vzvišenost in cinizem sta nanovem položaju skoraj izginila. Je gosto-beseden sogovornik in upravičeno veljaza enega redkih slovenskih politikov, kije v besednem dvoboju kos zdajšnjemupremierju. Če bi levi politični blok, v ka-terega pogojno sodi njegova stranka, navolitvah izgubil, Golobič ne vidi skorajnobenih možnosti za sodelovanje v drugivladi Janeza Janše.Vaša stranka, kijo vodite od ustano-vitve pred slabim letom, ima v imenuzapisano novo politiko. Kaj konkretnonova politika pomeni? sičem predvsem v drugačnem pristopu inzavedanju vloge politike.Najvidnejši predstavniki strankeZares - člani in vi kot predsednik - ni-kakor niste novi politiki. Kaj novegalahko ponudite?Stranka še ni nastopila na volitvah,zato je popolnoma jasno, da so poslancitisti, ki so leta 2004 nastopili na volitvahin pridobili zaupanje. Poleg mene imastranka sedem podpredsednikov in pod-predsednic, od katerih prej nihče ni bilaktiven v poliriki. Razen Francija Keka.Sprva nisem bil navdušen nad idejo, dabi postal predsednik, vendar so me pre-pričali, da nova stranka na čelu potrebujenekoga, ki bo združeval izkušnjo, kako sev kratkem času in z omejenimi viri ustvaritako zapleten organizem, ter je po drugistrani dovolj odprt, da bo vedel, kateri soizzivi nove politike. Imamo celo vrsto dozdaj politično neaktivnih Ijudi, na primerna skrajnih koncih Slovenije Ferija Lain-ščka in Franca Jurija ... Prvije kandidiral na prejšnjih voli-tvah.Za As, vendar zdaj stopa v parlamentz zelo...Tudi Franco Juri ni ravno nov obrazv politiki.No, vrača se po dolgih letih. Je pa mcdkandidati večina takih.Poleg prebežnikov iz Liberalne de-mokracijc Slovenije so se vam pridru-žili prebežniki iz še ene stranke, Stran-ke mladih Slovenije. Potem koje Asna prejšnjih volitvah doživel relativenneuspeh in se ni prebil vparlamentjesvoje delnice po nizki ceni prodal vam.Kaj ste pridobili s Francijem Kekom innje~ovo druščino?Ce bi vaše vprašanje temeljilo na dej-stvih in bilo minimalno korektno, se"pridobitev" sploh ne bi postavljala podvprašaj. Pri nas ni nobenega prebežnika,ne iz LDS ne iz SMS. So Ijudje, ki so bilitvorci ene in druge formacije. Iz LDS so odšli, ker so presodili, da se je tam pojavilzastoj, ki onemogoča risto, zaradi česar sopred leti stopili v politiko. Nikamor nisopobegnili.Stranka As je nastala po tistcm, ko sevodstvo Stranke mladih Slovenije ni zme-nilo za zahtevo več kot devetih desetinobčinskih odborov po sklicu kongresa inpreveijanju zaupnice vodstvu. Ustanoviliso svojo stranko in na državnozborskihvolitvah dosegli sorazmeren uspeh, neneuspeh. Imeli so najboljši rezultat odtreh strank, ki so za malo ostale zunaj.Uspelo jim je ohraniti svoj glas in z njimismo veliko pridobili. Naš dogovor je bi1zelo korekten, pošten in pravičen. Ni šloza delnice, ki bi se menjavale pod ceno alipod mizo. Oni so dobili možnost nadalje-vati politično pot v širši navezi, mi pa Iju-di, izkušene v novi, neokosteneli politiki.Ob razkolu v SMSje bilo precejugibanj, da za dogajanjem stoji LDSoziroma vi osebno. Kakšnaje bila vašavloga pri tem? "Pod vprašajem so temelji demokraticne urejenostiSlovenife, dci so m.i torfi SDS, pred' Takrat, leta 2004, sploh nisem bil akti-ven v politiki. Ne vem, kako bi lahko kdor-koli vplival na to, da vodstvo SMS - to jegovorice razširjalo - ni hotelo spoštovatilastnega statuta in sklicati organov za raz-pravo o tožavah. Zahtevo devetih desetinobčinskih odborov upošteva vsaka stran-ka. razen tiste, ki je iz študentskih časovnavajena v maniri razsvetljenega vodstvaobravnavati člane kot nujno zlo.Glavnino Zares sestavljajo nekdanjiposlanci LDS. Se strinjate?Ne. Glavnino Zares tvori več kot štiritisoč članov, nianj kot desetina jih je bilado zdaj aktivna v katerikoli stranki. Po-slanci so pač poslanci. Poudaritije treba,da imajo zdaj veliko več možnosti za iz-ražanje svojih stališč; v času krča LDS, odvolitev 2004 do leta 2006, jih niso mogliv tolikšni meri.Kakšno vlogo ste imeli pri razpaduLDS? Po vaši vrnitvi članske izkazniceseje začel njen dokončni razpad. Zavedal sem se, da izstop ne bo brezposledic. Takrat je bilo veliko zgodb vslogu, odšel je, ker ni prenesel poraza.Odšel sem leta 2006, več kot dve leti povolitvah. S porazi nimam težav, zame sosestavni del politike. Odločitev je bilazame osebno zelo težavna. Sprcjcl semjo. ker v dveh letih po porazu stranka nibila sposobna sprcjeti tega dejstva, se po-staviti na noge. Dogajala se je absurdnaigra notranjega boja za nekaj, česar splohni bilo več. Presodil sem, da bi z vztra-janjem v stranki prispeval k podaljšanjuagonije. Treba je bilo narediti odločno,radikalno potezo, da bi se v LDS nekajprernaknilo. Če pogledate natančno, seje s tako imenovanim razpadom LDS ko-nec 2006. in na začetku 2007. političniprostor začel razgibavati. Socialni de-mokrati so prvič prehiteli Slovensko dc-mokratsko stranko, LDS j'e i/volila novopredsednico, zarisovati seje začcla novastranka Zares. Vse to je nezaupnico se-danji vladi postavilo kot realno možnost.Leta 2005 in 2006 je prevladovalo prepričanje, da je Slovenija obsojena na šeen mandat te vlade.Ste se vrnili v politiko, da bi obudilizapuščino LDS?Le kolikorjo razumete vsmislu vrednots prehoda v demokracijo konec SO. in nazačetku 90., pa tudi sredi 90. let. z odmi-kom Janeza Drnovška od tradicionalnihpolitičnih delitev. Moja vrnitev ni bila po-sledica načrta, tudi predsednik Zares sempostal po spletu okoliščin. Pomembno seini je zdelo dvoje. Prvič: da bodo volitvc2008 res volitve, ne rekreacija zavladajo-čo koalicijo. Drugič in še bolj pomembno:Janez Janša in SDS sta v dveh letih zapra-vila zgodovinsko priložnost, ki je redkain je Drnovšek v vsej karieri predsednikavlade ni imel, namreč da končata tranzi-cijo. Janša je pred volitvami nastopal zretoriko preseganja črno-belih delitev,vendar je zelo hitro podlegel skušnjavamoblasti. Leto 2008 ne sme biti leto, ko sebo tranzicija še podaljšala, ampak ko bopolitika začela delovati na nov način. ~"Ministri nastopajo sami, se zda sei ir t» Kdoje pravi naslednik izvirnegaLDS? Okrnjena stranka s tem imenompod vodstvom politične začetnice aliZares pod vodstvom sive eminencenekdanje LDS?To vprašanje se mi ne zdi pomembno,z njim se ne ukvarjam. Stara LDS je stvarzgodovine. Katarina Kresal postavljanovo stranko, ki se v enem delu inspirirav izvirni LDS, daje pa ji svoj pečat z novoekipo. Tudi nekateri v Zares nosimo s se-boj te korenine. Hkrati vemo, da zgodovi-ne ne moremo ponavljati. Utreti moramonove poti. Tako Slovenija kot svet sta prednovimi izzivi. Stranke se ne smejo absolu-tizirati v smislu, da so alfa in omega nekedružbe, ki odreja misel in smisel vsega.V zapuščini LDS je verjetno najsve-tlejša točka Janez Drnovšek. Zatojenekoliko presenetljivo, da si ga nihčene poskuša prisvojiti. Celo ob odkritjunjegovega kipa v Zagorjuje bil edinipolitik Janez Janša, karje bilo bolj kone slaba šala.To je bilo perverzno, sprevrženo. Jan-ša ima dober želodec. Glede Drnovška pamislim, da je prevelika osebnost sloven-ske scene, da bi si ga kdorkoli mogel alismel prilaščati. Samje želelbiti dostopenvsem, zato je v zadnjem obdobju name-njal toliko časa in energije pisanju knjig;napisana beseda ostane - vsem. Ce jeneprilaščanje presenečenje, je pozitivnopresenečenje. Z navzočnostjo ob odkri-tju kipa so nekateri, ki se niso opravičiliza izjemno grobo ravnanje z Drnovškomin obkladanje z lažmi v zadnjih letih, iz-vedli neko gesto. Jezilo in zabavalo meje, ko je predsednik vlade tam dejal, daje želel počastiti predstavnika druge po-litične opcije. To pomeni, da o Drnovškune razume ničesar. Janez Drnovšek ni bilpredstavnik nobene politične opcije. V nasprotju z Janšo, ki je predstavnik eneopcije. Vendar mu to ne daje pravice, dabi svoji podobi prirejal druge.Poleg tega je Janša dejal, da je Drnov-šek njegov predhodnik, karje nenavadenlapsus, saj je bil med njima premier AntonRop. Lapsus kaže na Janševo željo, da bisebe priličil Drnovšku in Drnovška sebi.Oboje je nemogoče. Preprosto nista in ni-koli ne bosta nastopala v isti ligi.Pravite, da se v politiko niste vrnilinačrtno. Kajje bil odločilni vzgib?V spominu nimam enega dogodka.Zdelo se mi je, daje članstvo v LDS posta-lo breme v smislu, da nekaterim Ijudemsporočam, češ da je vse v najlepšem redu.Ob izstopu nisem imel natančnega načr-ta. kako naprej.Kako so vas ustanovitelji Zaresprepričali?Z osnovno zastavitvijo združenja Za-res. Da odmikanje politike od realnosti nidobro in daje še slabša popolna politiza-cija družbe. Na posvetih združenja se jepokazalo, da Ijudje želijo spremembo. Posvojih močeh pomagam pi-i udejanjanjuteh želja.Kaj novo politiko v zdajšnji sloven-ski politiki najbolj moti?Motijo prevlada stare politike. Logika,daje politika nad vsem. Daje njen smiselvladanje in posledično obvladovanje. Dane dopušča "tretjega". Za zdajšnjo vladoje značilno - politika na splošno ni imunaza to, pri sedanji vladi in SDS paje to pri-gnano do vrhunca -, da si bodisi naš bo-disi sovražnik. Sistematični napad na vseformalne in neformalne institucije z vlo-go tretjega, zunanjega, nadzornega kažena to temeljno potezo. Tradicionalno sojim bili trn v peti mediji, po definiciji "tretji", ki nastavljajo ogledalo oblastnikom,potem spor s predsednikom države, one-mogočanje opozicijskih preiskovalnihkomisij v državnem zboru, neupošteva-nje računskega sodišča, spor z ombud-smanko, informacijsko pooblaščenko,odpravljanje komisije za preprečevanjekorupcije, spor s sodniki. Pod vpraša-jem so temelji demokratične urejenostiSlovenije, da so vsi, tudi člani SDS, enakipred zakonom. Predsednik Danilo Tiirkje prav tako letos nekajkrat neposrednoopozoril na odnos izvršne veje do drugihvej oblasti, predvsem sodstva.Najbrž zato, kerje kot pravnik boljobčutljiv za sodstvo.Da, vendar ni samo pravnik. Ima izku-šnje, kako sodobne države delujejo. Greza to, ali "priznajemo ovaj sud" ali ne.Boljševiška miselnost, s katero kot z men-talnim horizontom sedanja vlada ruši in-stitucije države, je nekaj, s čimer Sloveni-ja odstopa od standardov, nedvoumnih vEvropski uniji.Imate ideje, kako te težave odpra-viti?Kot ključno smo poudarili samoomeje-vanje politike. Na začetku so se tej idejinekateri posmehovali, danes pajo skorajvsi radi uporabljajo, žal samo retorično.Predsednik vlade je pred nedavnim po-zval vse stranke, naj sledijo njegovi in vstatute zapišejo, da člani njihovih vod-stev ne bodo v nadzornih svetih podjetij.To je navadno sprenevedanje. Generalnisekretar vlade je bil do izpcljanega me-nedžerskega prevzema v nadzornemsvetu Tstrabenza, v upravi Darsa ali DDCsedijo župani iz SDS. Njihove odločitveniso strokovno utemeljene, so politične.To se je videlo pri sentviškem predoru.Minister Radovan Žerjav je popolnoma odgovoren za dogajanje na Darsu. Vedese kot minister za obtoževanje drugih.Vendar minister ne dobiva plače za to, dahodi na tiskovne konference, kot kalime-ro stoka, češ da je žrtev zarot, kako nih-če ne opravi svojega dela. Sam ne opravisvojega dela! Onje postavil upravo Darsa,ki ni kompetentna opraviti tega dela. Onse je iz ministra prelevil v superdirektorjaDarsa, zato je logično, da bi moral zaradinapak odstopiti. Tudi predsednik vlade,ki je ustvaril razmere za takšno početje,bi moral prevzeti odgovornost.Glede na predvolilne napovedi sešpekulira, da bi ob relativni zmagi SDBorut Pahor zlahka sestavil vlado izsvoje stranke, Zares, LDS in morda šekatere manjše. Je ta račun spisan brezkrčmarja?Vsi računi, spisani pred volitvami, sobrez krčmarja. Volitve so odprte. Relativ-na zmaga je relativna, zmagovalec morapoiskati ustrezno soglasje. Pomemben jeizid vsake stranke. Ni nemogoče, da bi do-bil Janez Janša dovolj podpore za še enovlado.Ob relativni zmagi SDS Janša po se-danjih napovedih z enako koalicijo nebi mogel sestaviti vlade. Bi bila Zarespripravljena stopiti v drugo Janševovlado? Si lahko predstavljate takšnosodelovanje?Tega si ne predstavljam. Če bi ponovnodobil tolikšno podporo in bi nas povabilna pogovor, bi se ga udeležili. Na njembi poudarili številne točke nestrinjanja spočetjem njegove vlade in načrti za pri-hodnost. Verjetno bi se pogovor končalz obojestransko ugotovitvijo, da smo sipreveč različni. Ce bi vlado sestavil zdaj-šnji mandatar, bi se veliko raje odločili zaopozicijsko vlogo. Spreminjanje zakona o Radiotelevi-ziji Slovenija in referendum o tem stabila prva dogodka, ko sta SD in takratše enotna LDS premagali povolilni krčin se povezali. Ena od zdaj vaših po-slank, Majda Šircaje bila med glavni-mi nasprotniki zakona. Kakšnoje vašemnenje o njem?Slabo, takšno, kot je rnnenje o progra-mu RTVS. Ta ima sicer veliko kakovo-stnih oddaj, mladinskih, izobraževalnih indokumentarnih. V tistem delu progi-ama,ki je očitno privlačen za sedanjo politikoin zaradi katerega si je z zakonom odprlavrata za vdor grandomanskih idej o po-drejanju nacionalne televizije, pa vidimo,daje to televizija monologa, enostranske-ga informiranja, prirejanja informacij.V volilnem letu 2004 ni bilo mogoče, dabi kak minister nastopil sam. Zdaj je topostalo praksa. Ministri nastopajo sami,hvalijo se z bedastim razumevanjem pre-govora, da se dobro blago samo hvali. KarlErjavec je to povedal z besedami: kdo mepa bo hvalil, če se ne bom sam? Po dol-gih letih RTVS s težavo zapuščajo mnogiuveljavljeni novinarji. Zgodilo se je uni-čenje medija. To bo zelo težko popraviti.Zakon je treba nujno spremeniti. Ni slabzato, ker mu je nasprotovala opozicija,ampak mu je nasprotovala stroka, priza-deti, novinarji in medij kot tak.Če bi bili člani koalicije, bi spremem-bo zakona predlagali ali zahtevali?V vladno koalicijo bi stopili samo podpogojem, da bo zelo jasno zapi.sano, da seta zakon v temelju spremeni.Kaj pa zakon o medijih, z dvomljivimfinanciranjem medijskih vsebin, boljznan kot medijski sklad?Sama idejaje bila sprejeta z mešanimiobčutki. Od odobravanja do nasprotovanja, od velikih pričakovanj do tega, karse je na koncu zgodilo. Nezanemarljivasredstva se razpršijo na drobiž, s katerimpogosto nagrajujejo nekatere vladi po-drejene medije. Zdaj je tajno, kdo je do-bil javna sredstva, razdeljena na javnemrazpisu, kar kaže na absurd vsega poče-tja ministra za kulturo Vaska Simonitija.Oscbno menim, da bi morali sklad, če boob.stajal še naprej, prepustiti regijam zakrepitev regionalnih medijev.Ta hip v povezavi s prej omenjeno pred-postavko obstajajo naši in sovražni medi-ji. Priča smo tudi nastanku niza toaletnihčasopisov - tako kot so nastale toaletneagencije za merjenje javnega mnenja -,namenjenih diskreditaciji političnih na-sprotnikov. Ogromno je sprenevedanja,kdo stoji za njimi, kdojih financira. Na tovprašanje je nedvoumno odgovoril Sher-lock Holmes; ko pri zločinu v hiši pes nilajal, je to pomenilo, da zločinca pozna.Zato je treba pogledati, na koga ti me-diji ne lajajo - ne lajajo na SDS. Obstajautemeljen sum, da se za njihovim finan-ciranjem skrivata zloraba davkoplačeval-skega denarja ter izraba vpliva oblasti napodjetja v delni ali večinski državni lasti.Vse je pod pokrovko, za katero sem pre-pričan, da bo po volitvah odletela in nampokazala celotno sliko zadnjih let. Takratse bo treba še resneje vprašati, kakoje bilomogoče, daje slovenska demokracija pa-dla na tako nizko raven.Se vam zdi, da so se razlike, razslo-jenost v slovenski družbi pod Janševovlado povečale?Statistika temu mogoče ne pritrjujepovsem. Vsckakor pa je v tem mandatuzelo majhno število Ijudi pridobilo ogro-mno bogastvo. Po letu 2000 je bilo 28velikih menedžerskih odkupov, 26 v temmandatu. Ce primerjamo te novokom- ~» "Če bi vlado sestavil sedanjimandatM, bi se veliko rajeodlocili za opozidjsko viogo. ponirane bogataše, nastale s sestanki inkravjimi kupčijami v pisarni predsednikavlade, z Ijudmi na pragu revščine ali celopod njim, so se razlike nedvomno pove-čale. Pred novo koalicijo bo težka nalo-ga, kako popraviti to sliko, kako zastavitidavčni sistem in kako, upoštevajoč ena-kost prcd zakonom, preveriti vse spor-ne primere privatizacij ali prihvatizacij.Vlada poskuša zdaj, pred volitvami, vtubo potisniti pasto, ki jo je sama iztisnila,vendar deluje izrazito nekredibilno.Ena vročih predvolilnih temje infla-cija. Ste vi pred štirimi leti živeli boljeali slabše, kot živite zdaj?Ljudjcvdohodkovnemrazredu,vkate-rem sem sam, še posebno pa tisti, ki imajovečje prihodke, teh inflacijskih pritiskovniso tako močno občutili. S tem ne mi-slim, da sem na dohodkovni lestvici po-sebno visoko. Moja mesečna plača - in toso vsi moji dohodki, saj nimam dividend,sejnin, avtorskih honorarjev in podobne-ga - je nekaj manj kot dva tisoč evrov. Vproračunu tega dohodkovnega razreda sohrana in podobne stvari že prej zavzemalerazmeromamajhcndclež,čegaprimerja-mo z Ijudmi z nižjimi dohodki. Pri teh jeučinek inflacije veliko večji in pozornostdo njih toliko bolj potrebna. Geslo SDSBlaginja za vse je cinično, saj so premnogiobčutili draginjo za vse. Inflacija, težava,ki so jo na začetku podcenjevali, ni rešlji-va z demagoškimi političnimi gesli.Se torej leta 2008 na splošno živiboljše ali slabše kot pred volitvami2004? Gospodarska rastje bila sicervisoka, vendarjoje požrla inflacija.Mnogi občutijo, da so bili v času visokerasti prikrajšani za udeležbo pri rezultatih. Pri plodovih zlate dobe, kakor ji ševedno pravijo predstavniki oblasti. Vla-daje šele zadnje leto, tudi zaradi pritiskaopozicije, začela ukrepati v smeri zakonao udeležbi delavcev pri delitvi dobičkapodjetij. V Zares razmišljamo, da bi bilata, ob ustrezni davčni vzpodbudi, obve-zna, ne prostovoljna, kakor je določenozdaj.Kakšen izkupiček na volitvah bi bilza vas uspeh, glede na to, da neposre-dna primerjava s prejšnjimi za vašostranko ne bo mogoča?Za stranko, nastalo manj kot leto predvolitvamije gotovo uspeh, da pride v par-lament. V njem smo s poslansko skupino,ki šteje sedem poslancev, že zdaj, zatobi bil neuspeh, če nam tega števila ne biuspelo vsaj obdržati. Več kot deset man-datov bo zanesljivo uspeh.Ceprav ga politika zares mikajenekdanji predsednik Milan Kučanzanikal nastop najesenskih volitvah.Zato so toliko živahnejša ugibanja,ali bo na listi Zares ime Ijubljanskegažupana Zorana Jankoviča. Bo?To so ugibanja. Liste še nismo določili.Seveda pa Jankoviču ni vseeno, kaj se bozgodilo na volitvah in po njih. Ta oblastje s spremembo zakona o lokalni samo-upravi izrazito oškodovala Ljubljano, zdise, da tudi zaradi njegovc izvolitvc protinjeni volji. Težave Ljubljane je obravna-vala arogantno in ignorantsko. Premesti-tev dogajanja ob predsedovanju Evropskiuniji iz glavnega mesta je bila simbolnidokaz političnega diskvalificiranja Lju-bljane. Jankovič o teh stvareh razmišlja,vendar vi in bralci veste, da odločitvesprejema sam. Njegova zavezanost projektom, s katerimije zmagal na občinskihvolitvah, je precejšnja, zato ni najbolj ver-jetno, da bi sredi dela odšel.Ste se o njegovih razmišljanjih znjim pogovarjali?Pred časom, ob drugih temah.Katera področja vas najbolj zanima-jo? Je to zunanja politika, gospodar-stvojavne finance ali kaj drugega?Nepomembnih področij ni. V volilnemprogramu stranke - o njem še razpra-vljamo in ga bomo predstavili prihodnjiteden (pogovarjali smo se prejšnjo sredo,op. p.) - imamo ideje o tako rekoč vsehpodročjih. Tu ni mogoče delati hierarhije.Optika, ki mora prevevati celoto, je traj-nostni razvoj. Naši kandidati prihajajo zrazličnih področij, zato se nam o ničemerne bo težko pogovarjati, vendar takrat, kobo to prišlo na dnevni red. Zdaj se s temne ukvarjamo.Kandidate za volitve v državni zborste torej že izbrali?Od 88 smo jih dokončno dorekli pri-bližno 75. Prihodnji teden bomo na svetustranke določili kandidatno listo.Katcro mesto v vladi bi si želeli viosebno, če bi bila Zares po volitvah vkoaliciji?Nikoli nisem imel takšnih želja, sicer biv vladi že kdaj bil. Funkcije razumem iz-razito funkcionalno. Namenjene so temu,da nekaj storiš. Poleg tega je že Matej La-hovnik povedal, da ne nalagaj na ogenj,ko je zajec še v gozdu. V politiki je takoali tako preveč Ijudi, ki želijo deliti tisto,česar nimajo, in tega števila nočemo po-večevati še sami. 131 "S porazi mmam težav, zameso sestavm del poiitike."

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Utenkar Gorazd
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 20. 08. 2008
Stran: 48