nekatere zgrešene naložbe v Petrolu in Hitu, ki ju je nadzoroval v zadnjih letih. Nadzorni svet Petrola je odločil, da kandidatov za nove nadzornike ne boste iskali prek posebnega nominacijskega odbora, v katerem bi bili predstavniki treh do štirih največjih delničarjev, predstavnik Kaša in vi, temveč bo to počela komisija nadzornega sveta pod vašim vodstvom. Kad ne skriva nezadovoljstva. Zakaj se je nadzorni svet odločil, da ne bo upošteval želje države kot največje lastnice Petrola? Država je samo ena od Petrolovih lastnic in ima skupaj 29 odstotkov, zasebni kapital pa ima večino. Zaradi drugih lastnikov, tudi manjšinskih, si težko predstavljam, da bi predlog Kada za oblikovanje nominacijskega odbora sprejeli. Osebno sicer nisem nasprotoval Kadovemu predlogu, kajti država je le država in igra v Petrolu pomembno neformalno vlogo, vendar zaradi pravnoformalnih pomislekov nisem imel večine v nadzornem svetu. Kad in Sod imata pravico, da predlagata svoje kandidate - ni treba, da naši komisiji, lahko tudi skupščini, in ne dvomim, da bosta to tudi storila. Nismo pa si želeli privoščiti pripomb malih delničarjev, zakaj jih nismo povabili k iskanju kandidatov. Mali delničarji si zagotovo zaslužijo svoje predstavnike v nadzornih svetih podjetij. Ampak doslej, zlasti med vlado Janeza Janše, ko ste tudi vi postali predsednik dveh pomembnih nadzornih svetov, takšne prakse iskanja širokega konsenza z manjšimi delničarji nismo bili vajeni. Kvečjemu »državnih udarov«, ko je država preglasovala tudi velike delničarje... ... Se strinjam. Kar so takrat delali nekateri gospe in gospodje, je njihov problem in za to bodo odgovarjali oni. Sam se bom strogo držal pravil igre. Če bom delal kakor koli drugače, bo v teh razmerah padlo po meni. Razumem sicer vlogo Kaša, ki bo pregledal predloge Kada in Soda. Namenjen je temu, da se prevetri način kadrovanja in preprečijo, kot pravite, »državni udari« na skupščinah. Toda takšne udare lahko izvedejo tudi drugi lastniki, če se dogovorijo. Ne gre pozabiti, da je Petrol v večinski lasti zasebnih lastnikov. Prav tako ne smemo pozabiti, da se pojavljajo pomisleki o vlogi Kaša pri izrekanju stališč do kandidatov drugih delničarjev. Je Petrol podjetje, ki je tako odvisno od države, da si noben razumen upravljalec ne bo privoščil spora z aktualno vlado? Če bi bil večji lastnik ali upravljalec v takšni družbi, kot je Petrol, nedvomno ne bi delal brez soglasja države. Je Igor Bavčar po vaši oceni v tako brezizhodnem položaju, da bi se na skupščini kljub temu lahko postavil po robu državi? Težko komentiram. Kot vedno se bo odločal po svoje. Je lastnik dobrih 17 odstotkov kapitala, Stane Valant ima tri odstotke. S kom bo kdo igral, ali bo kdo igral z Darijem Južno, ki ima okoli deset odstotkov, ni mogoče napovedati. Kako komentirate ocene nekaterih delničarjev, da ste jim z današnjim sestankom (pogovor smo posneli v četrtek, potem ko se predstavniki štirih največjih lastnikov niso udeležili sestanka delničarjev, ki ga je zaradi imenovanja novih nadzornikov sklical Baraga) želeli nastaviti past? Sestanek naj bi bil namreč Agenciji za trg vrednostnih papirjev podlaga za ugotavljanje usklajenega delovanja, zaradi česar bi na skupščini lahko ostali brez glasovalnih pravic. Prvič slišim za to in to nikakor ne drži. Lahko, da si tisti, ki niso prišli na sestanek, to tako razlagajo. Toda pravniki trdijo, da takšen posvetovalni sestanek načeloma ni usklajeno delovanje, če udeleženci ne dobijo informacij, ki niso javne. Kako komentirate ocene, da poskušate v javnosti dvigati veliko prahu, in sicer zato, da bi se tako imenovanje nadzornikov spolrtiziralo in bi državo prisilili k zmanjšanju apetitov. To sem razbral tudi iz izjave začasnega predsednika uprave Kada Boruta Jamnika. Zakaj ne povprašate Kada in Soda, zakaj sta danes sklicala novinarsko konferenco! Vedno več je znamenj, da se pri Petrolu ponavlja zgodba z imenovanjem predsednika uprave NLB; nadzornike je imenovala prejšnja vlada, imenovanje so spremljali številni zapleti, o čemer smo mediji ves čas poročali. 0 tem, kdo bi lahko vodil NLB, sta se neformalno menda pogovarjala sedanji in bivši premier; na pobudo finančnega ministra je bilo zaslišanih več kandidatov, izbrali so Draška Veselinoviča, kije kandidiral na listi LDS. Nato se je po pogovoru z nekaterimi nadzorniki oglasil bivši premier in vlado obtožil političnega kadrovanja in vmešavanja. Špekulirate, da sem se dogovoril z Janšo? Nikakor ne! O tem ne ve nič, videl ga nisem že dva meseca. Torej se ne more ponoviti scenarij NLB, da bi se po vseh zapletih oglasil Janez Janša in bi po »pogovoru z nadzorniki« vlado obtožil vmešavanja v gospodarstvo? Zagotavljam vam, da nima vnaprej nobenih informacij. Po volitvah sem ga kot prijatelja vprašal za mnenje, ali naj odstopim iz nadzornih svetov Petrola in Hita. Predlagal mi je, naj tega ne storim, naj se ne obnašam kapitulantsko, in z njim se strinjam. Koliko pa sta v stikih z bivšim premierjem? Ne toliko, kot si mislite. Sva dolgoletna prijatelja; nikoli ga nisem izigral, on mene prav tako ne, zato si zaupava. Bi ostali v nadzornem svetu Petrola? Če me bo kdo predlagal, bom o tem razmislil. Odvisno bo od tega, kdo me bo predlagal in kakšna bo sestava nadzornega sveta, saj ne želim biti topovska hrana. Vaše početje v zadnjih mesecih po zamenjavi politične oblasti in pred iztekom mandata sedanjega nadzornega sveta je zbudilo precej pozornosti, ko ste na vsak način želeli doseči menjave v upravi Petrola. Nam lahko razkrijete ozadje vašega zadnjega poskusa, da bi zamenjali Marka Kryžanowskega in Igorja Irgoliča, v upravo pa imenovali vidnega simpatizerja SD Tadeja Tufka in Romana Dobnikarja iz Petrola, ki je član SD? Nikoli nisem poskušal zamenjati uprave. Sem samo poslušal priporočila določenih lobistov, kakšne spremembe naj bi naredili v upravi. Torej so vam lobisti z levice predlagali menjave v upravi? Formalno mi ni nihče nič predlagal. Moj edini formalni poskus je bil dopolniti upravo z Ervinom Pfeiferjem zaradi nesoglasij v upravi. Kryžanowskega ste v intervjuju prejšnji teden vprašali, zakaj sem ga žagal, toda v resnici ga nisem nikoli žagal. Mar niste prav vi pred decembrsko sejo poklicali Igorja Irgoliča in mu predlagali, naj odstopi? Poklical sem ga res, vendar mu nisem predlagal odstopa, temveč, naj pokliče nekega človeka, ki mu bo pojasnil, kaj mora narediti. Tadeja Tufka? Tega ne bom ne zanikal ne potrdil. Zakaj pa tako resno jemljete te lobiste? Saj jih ne. Pokazal sem samo dobro voljo, saj me ni klicala branjevka s tržnice, ampak ljudje, ki imajo neki vpliv. Toda s svojim odzivanjem jim dajete legitimnost. Dal bi jim jo, če bi predlog obravnaval nadzorni svet. Samo v primeru, če bi Kryžanowski in Irgolič odstopila in se odrekla odpravninam, bi podprl njuno zamenjavo. Saj vidite, kakšen vihar je nastal zaradi odpravnin in nagrad v NLB. Po eni strani člane nadzornega sveta iščete pregledno, javnost obveščate o vsakem koraku, po drugi strani pa se z nekimi lobisti na skrivaj pogovarjate o menjavi uprave. Ste vprašali za stališče kabinet predsednika vlade? Eden od medijev je objavil, da ste poslali sms vodji Pahorjevega kabineta Simoni Dimic, ki da vam je odgovorila, da naredite, kar je v interesu družbe in države. 0 tem je obvestila Pahorja, ki vasje nato poklical. Od Simone Dimic nisem dobil nikakršnega sporočila, niti ji nisem sam pisal. Klical me je gospod Pahor in mi rekel, da mi zaupa ter me prosil, naj ravnam po svoji vesti, kar sem tudi storil. Nam lahko razkrijete, v kakšnih stikih ste z novo oblastjo, kaj želijo od vas in kaj jim ponujate? S predsednikom vlade Borutom Pahorjem sem se srečal na njegovo željo, saj gaje zanimalo, kaj se dogaja v Hitu, kakšno je stanje. Odkrito semmu povedal svoje mnenje. Kratkoročna rešitev za Hit je optimizacija stroškov, prerazporeditev zaposlenih z manj produktivnih na bolj produktivna delovna mesta in končanje dosedanje prakse, da si igralnice znotraj Hita konkurirajo med seboj. Poleg tega bi morali prodati vse naložbe v tujini, ki niso donosne, ali pa vanje povabiti tuje partnerje. Zdaj, ko je recesija, je namreč pravi čas za to. Kdo bo odgovarjal za Hitove zgrešene naložbe, kot so projekti Šentilj, Umag in Beograd? O tem bo morala odločiti zunanja revizijska hiša. Če bom imel soglasje drugih članov nadzornega sveta, bom prvi, ki bom zahteval zunanjo revizijo v Hitu in Petrolu. Vse bomo prehiteli, delničarji pa naj povedo, kaj naj revizorji pregledujejo. V Hitu se sicer ves čas izgovarjate na protikadilski zakon in recesijo, ki seje v Italiji začela že v začetku lanskega leta. Rezultati so se začeli slabšati že sredi leta 2007, vendar očitno niste ustrezno ukrepali, saj je poslovanje vse slabše. Šele v načrtu za letošnje leto ste predvideli ukrepe za racionalizacijo, ki pa se po naših informacijah ne izvajajo v zadostni meri. Ne bo držalo. Na vsaki seji nadzornega sveta sem zahteval pojasnila in ukrepe, toda položaj je težak in ga ni mogoče rešiti čez noč. Ne zagovarjam brezkompromisno te uprave, ne trdim, da niso delali napak. Tudi v nadzornem svetu bi zagotovo lahko več naredili. Nikoli nisem poskušal zamenjati uprave. Sem samo poslušal priporočila določenih lobistov. Ne strinjam pa se, da nismo nič naredili. Zakaj niste od uprave že lani zahtevali zmanjšanja plač glede na to, da znaša povprečna neto plača v Hitu 1500 evrov, v igralništvu pa okoli 1700 evrov neto? To smo od uprave zahtevali, vendar se je treba zavedati, da imajo v Hitu močne sindikate. Na prihodnji seji nadzornega sveta bomo videli, kaj je uprava naredila pri racionalizaciji stroškov. Je Niko Trošt primeren za vodenje Hita v sedanjih težkih razmerah? Kot sem nekatere že opozoril, sedanji položaj zahteva na vrhu Hita človeka, ki je iz tega specifičnega lokalnega okolja, ki se vsaj malo spozna na igralništvo in ki bo znal vladati s trdo roko. Takšnega človeka, ki bi se za povrh še dobro zavedal, da bo moral čez dve, tri leta oditi, je težko dobiti. Ali sodelujete pri iskanju takšnega človeka? Malo že. Veliko je takih, ki se predstavljajo in se ponujajo, ampak vsak je maček v žaklju. Glede na to, da se v kratkem obeta zamenjava nadzornega sveta, nas zanima, ali vam je premier Pahor naročil, da iščete novega predsednika uprave Hita? Premier Pahor ne. Saj ga poznate, nikoli ne bo nič konkretnega naročil, vprašal me je samo za mnenje. Kandidate iščem zato, ker mi je Niko Trošt sam večkrat omenil, da bo odstopil. Za zdaj tega še ni storil. Zakaj pa ga ne odstavite iz krivdnih razlogov? Zaradi slabega poslovanja, na primer. O tem bomo razmislili, ampak pred tem moramo imeti primernega kandidata. Dolgoročno pa bo moral Hit zato, da bo skočil iz povprečja igralniških »pajzlov«, dobiti strateškega partnerja, ki mu bo polnil zmogljivosti z igralniškimi gosti iz vse Evrope. Morda bi bilo najbolj e, če bi bila to hotelska veriga, ki je specializirana za igralniške goste. Kako si razlagate namige, da naj bi se osebno okoristili pri posameznih poslih Petrola in Hita? Zakaj se pojavljajo prav pri vas, ne pa na primer pri predsedniku nadzornega sveta NLB ali Telekoma? Po mojem prihajajo iz obeh podjetij, ki jih nadzorujem, zlasti iz Petrola. To so absolutno zlonamerne govorice, poskusi diskreditacije, ker nekateri gospodje vidijo v meni sovražnika. Ni naključje, da vam je eden od članov uprave prinesel določene informacije... ...To ne drži. O tem sem prepričan. Ni vam jih prinesel on sam, temveč prek drugih ljudi. Toda ti očitki o moji domnevni vpletenosti v naložbe na trgih jugovzhodne Evrope, ki ste jih objavili, ne držijo; sem za to, da se jih razišče. Na zadnji seji nadzornega sveta smo obravnavali pregled vseh naložb, tudi javno sem povedal, da s poslovanjem podjetij na teh trgih nisem zadovoljen. Vendar si večina članov nadzornega sveta ne želi, da bi to razčistili, čeprav smo pri posameznih investicijah ugotovili velika odstopanja v ekonomiki. Zakaj pa ste se šele zdaj začeli ukvarjati s slabim poslovanjem na trgih jugovzhodne Evrope? Uprava ima pooblastilo za samostojno sklepanje poslov do višine 19 milijonov evrov. Večina teh naložb v nakupe zemljišč za bencinske servise sodi pod ta limit. Potem ko so se konec lanskega leta pojavili očitki na račun nekaterih članov uprave, smo se odločili, da bomo to preverili. Dlje časa sem vztrajal, daje treba posle preveriti, vendar med nadzorniki ni soglasja za zunanjo revizijo. Zato sem podpiral tudi enotirni sistem upravljanja, ki je bolj pregleden in učinkovit način upravljanja podjetij. Žal lastniki tega niso podprli, tako kot konec lanskega leta nadzorniki niso podprli širitve uprave. Danes je v Petrolu ozračje takšno, da je samo vprašanje časa, kdaj bo počilo. Z delom katerega člana uprave ste najbolj zadovoljni? Ves čas sem podpiral Boštjana Napasta, saj na stvari gledam kot poslovnež. Toda očitno delam napako, ker je Petrol morda preveč spolitizirano podjetje. Podpiral sem ga, dokler nisem ugotovil, da igra dvojno igro. Uprava in nadzorni svet Petrola zadnjih nekaj mesecev neuspešno iščeta rešitve za naložbo v Istrabenzu. Tudi sami ugotavljate, da bo težko najti rešitev, ki bo zadovoljila vse, tako velika lastnika Petrol in NFD kot banke upnice. Kje pa je rešitev? Najprej je treba ugotoviti dejansko stanje. Istrabenz ima naložbe v energetiki, ki so za nas zanimive, zato smo se leta 2007 tudi odločili za prevzem. Normalno bi bilo, da bi bili v nadzornem svetu tudi predstavniki Petrola in NFD in bi lahko začeli aktivno upravljati svojo naložbo. Tudi banke upnice po mojih informacijah zahtevajo vplivna upravljanje Istrabenza, na sestavo nadzornega sveta ali upravo. Kot vem, je iz Istrabenza ta teden vendarle prišel predlog, naj predlagamo svojega kandidata za nadzorni svet. Kako si razlagate to nenadno Bavčarjevo ponudbo za članstvo v nadzornem svetu, po tistem, ko je Petrol dvakrat pogorel s predlogom za menjave v nadzornem svetu? Je mogoče, da je to zahteval NFD Staneta Valanta, saj se je konec decembra izteklo njegovo partnerstvo z Igorjem Bavčarjem za skupni prevzem Istrabenza? Ozadja ne poznam. Pobuda je prišla iz nadzornega sveta Istrabenza. Če bi Petrolu skupaj z nekaterimi lastniki na izredni ali redni skupščini uspelo dobiti večino v nadzornem svetu in bi bili takrat vi še vedno v položaju, da bi lahko vplivali na upravo Petrola, ali bi zahtevali zamenjavo Igorja Bavčarja? Imate kakšno lažje vprašanje? Govorimo zelo na pamet. Bavčarja so se pač lotili mediji in so ga praktično medijsko ubili. S tem posledično ubijajo tudi Istrabenz, čeprav Igor Bavčar ni enako Istrabenz. Zakaj so se mediji lotili Bavčarja, pa ne vem. Nismo mediji uničili Bavčarja ali Istrabenza, saj novinarji nismo sprejemali slabih poslovnih odločitev, ki so Istrabenz pripeljale na rob finančnega kolapsa. Mediji o stanju v nekoč ugledni družbi samo poročamo. To seveda drži, ne vemo pa, kakšno je dejansko stanje Istrabenza, saj nihče ne pozna prave vrednosti aktive, koliko so vredne njegove netržne naložbe. Ste predstavnik družbe, ki je v Istrabenz vložila 180 milijonov evrov, zdaj pa ne veste niti tega, v kolikšni meri je vaša naložba ogrožena, saj od Bavčarja ne morete dobiti zahtevanih podatkov. Bi se moral umakniti že zato, da se položaj razjasni? Če bi bil na njegovem mestu, bi najbrž razmišljal o odstopu. Zdi se kot, da vam je hudo za Igorja Bavčarja. Nisem ne za ne proti njemu. Nimava nobenih povezav, razen tega, da imava oba rada muharjenje. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@drievn;k. si S predsednikom vlade Borutom Pahorjem sem se srečal na njegovo željo, saj ga je zanimalo, kaj se dogaja v Hitu. Čeprav predsednik uprave Petrola priznava, da pri Istrabenzu v zadnjih dveh letih ni bilo volje za iskanje skupnih rešitev, Viktor Baraga še vedno podpira iskanje kompromisa z Igorjem Bavčarjem: »Ni v interesu bank, da se Istrabenz zruši, niti v interesu politike in ne delničarjev, torej niti Petrola. Predsednik uprave je Igor Bavčar, ki ima za zdaj podporo nadzornega sveta in je zato sogovornik naši upravi. Če me danes vprašate, ali sem za iskanje dogovora, bom odgovoril pritrdilno. Kaj bo jutri, pa ne vem, saj se stvari hitro spreminjajo.«

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vesna Vukovič Suzana Rankov
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 01. 2009
Stran: 19