Ker je bila ta v primeru NLB, NKBM in Abanke večja od skupne vsote osnovnega podrejenega kapitala, druge možnosti kot popoln izbris podrejenih obveznosti ni bilo, je guverner odgovoril na vprašanje, zakaj se ni Banka Slovenije zatekla k predlogu o delnem izbrisu ali pretvorbi v kapital. Banka Slovenije je po Jazbečevih besedah tako le upoštevala veljavno zakonodajo, ki je bila sicer spremenjena tik pred izvedbo sanacije konec leta 2013. V luči nekaterih pozivov k odstopu po nedavnih medijskih objavah o domnevnih nepravilnostih na strani Banke Slovenije pri sanacij bank je Jazbec povedal, da ne vidi razloga za odstop, saj so zgolj izvrševali zakon, ki jim je naložil takšno obliko sanacije. O morebitnih dodatnih stroških ukrepov za krepitev stabilnosti bank v višini preko pol milijarde evrov, ki bi nastopili, če bi tožeči mali delničarji in lastniki podrejenih obveznosti uspeli z ustavno pritožbo in nato še s tožbami na drugih sodiščih, je ponovil le, da so zadeve na sodiščih je zato treba počakati na njihovo odločitev. Vse ostalo bi bilo prejudiciranje. O motivih za zadnje napade na Banko Slovenije je po njegovih besedah težko govoriti. Ponovil je le, da ta ni nikoli ponarejala dokumentov ali manipulirala s podatki, da bi povečala ugotovljeno kapitalsko luknjo. Spomnil je, da se je pred objavo rezultatov pregledov bank konec leta 2013 po medijih govorilo celo o kapitalskem primanjkljaju v višini 12 milijard evrov. Ko je bila objavljena številka 4,8 milijarde evrov, se je po guvernerjevih besedah nato govorilo celo, da je Banka Slovenije rezultate priredila, da bi luknjo zmanjšala na ravno toliko, kot je treba, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Leto pozneje pa se, tako Jazbec, Banka Slovenije sooča s povsem drugačnimi obtožbami. Ob tem je znova zagotovil le, da so vse številke preverljive, metodologije so objavljene, podatki pa so na voljo tako na straneh Banke Slovenije kot tudi na ustavnem sodišču in na registracijskih sodiščih. Tudi medijske navedbe, da imajo v Banki Slovenije "žvižgača", so po njegovem mnenju neutemeljene, saj so vsi podatki na voljo. Zgodba o žvižgaču je tako po njegovi oceni lahko uporabljena le z določenim motivom izpodbijati verodostojnost regulatorja bančnega sistema. Glede političnih očitkov o pomanjkljivem nadzoru delovanja Banke Slovenije je povedal, da ima ta zunanjega revizorja, ki mora vsako leto preveriti njeno poslovanje. Prav tako sta na vsako sejo vabljena finančni minister in predsednik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Vse zadnje politično dogajanje v zvezi z Banko Slovenije po njegovem mnenju samo govori v prid temu, da mora ta ostati neodvisna ustanova. Nekatere izjave namreč kažejo na neresnost in nerazumevanje razmer v Sloveniji, tako v bankah kot v širšem gospodarstvu. Jazbec še naprej vztraja, da je bila sanacija bank, ki je sicer z vidika Banke Slovenije dokončana, le nujen, ne pa tudi zadostni pogoj za vzdržno okrevanje slovenskega gospodarstva. Banke so danes popolnoma primerno kapitalizirane, likvidne in lahko financirajo dobre projekte, a teh še ni dovolj, je dejal guverner. Za nadaljnjo krepitev gospodarstva in nove investicije pa so potrebne druge strukturne politike in predvsem gotovost glede prihodnjega dogajanja. In ravno to gotovost si največkrat rušimo sami, je še dejal guverner. (konec)jes/mg STA207 2015-02-16/18:46 161846 FEB 2015