Večer, Darja Kocbek, Sre, 02. dec.. 2015

Je bila razlastitev nujnaJe bila razlastitev nujna Sporočilo Evropske komisije, na podlagi katerega je Slovenija razlastila delničarje in imetnike podrejenih obveznic bank, za članice EU ni bilo zavezujoče DARJA KOCBEK Mnenja, ali je bilo za sanacijo podržavljenih bank v Sloveniji res nujno razlastiti sto tisoč malih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, so včeraj na sodišču EU v Luksemburgu ustno soočili zagovorniki in nasprotniki razlastitve. Sodišče EU je za razlago prava EU zaprosilo slovensko ustavno sodišče, ki obravnava zahtevo za ustavno presojo novele zakona o bančništvu. Ta novela je bila ena od pravnih podlag za razlastitev. Ustavno sodišče je obravnavo prekinilo do odločitve sodišča EU. Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič po poročanju STA meni, da je za odločitev ključno, ali so bila sporočila Evropske komisije o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. Kot odvetnik 500 razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic je poudaril, da je Evropska komisija na včerajšnji obravnavi sama navedla, da bi Slovenija lahko zaprosila za drugačno tolmačenje njenih sporočil. Sporočila Evropske komisije so po razlagi njenih predstavnikov na včerajšnji obravnavi zavezujoča zanjo, ne pa tudi za države članice. "Sodišče EU bo razumne in tehtne argumente vseh dalo na tehtnico, tistim, ki bodo malenkostno prevladali, bo dalo prav," je ocenil odvetnik Ronald Grilc iz odvetniške družbe Grilc Vouk Škof, ki je na ustni obravnavi v Luksemburgu zastopala Banko Slovenije. Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila EU za državne pomoči ne bi bila dopustna, trdi Banka Slovenije in poudarja, da so bili ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti. Slovenska pravobranilka Verena Klemene je v povzetku stališča države izpostavila, da pravo EU ne nasprotuje določbam novele zakona o bančništvu, ki so predvidele izbris kvalificiranih obveznosti bank, torej da se izgube bank pokrijejo iz lastniškega in hibridnega kapitala oziroma iz podrejenih dolžniških instrumentov, pri čemer gre za tiste, ki bi tudi ob morebitnem stečaju prvi absorbirali izgube banke. Generalni pravobranilec sodišča EU bo 18. februarja 2016 na podlagi pisnih mnenj vseh vpletenih, ki jih sodišče EU že ima, in argumentov na včerajšnjem soočenju podal sklepne predloge. Nato bo sodbo, ki bo razložila pravo EU, izdal veliki senat sodišča EU, pri čemer to ni vezano na mnenje generalnega pravobranilca, vzame ga le na znanje, je po poročanju STA pojasnila slovenska pravobranilka Verena Klemene. Odločitev sodišča EU pričakujejo akterji do sredine prihodnjega leta, odločitev ustavnega sodišča pa do konca prihodnjega leta. 100 tisoč malih delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic je bilo razlaščenih
Medij: Večer
Rubrika: Gospodarstvo
Avtorji: Darja Kocbek
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov , mali delničarji
Datum: Sre, 02. dec.. 2015