JERETINA: Katarze ne bo. Omejitev ne bo zajezila odtekanja denarja z državnim poroštvom, grmijo opozicijski poslanci.
ANDREJ VIZJAK (SDS): Namen je rešiti rit parim posameznikom, ki so se znašli v nezavidljivi situaciji. Jaz verjamem, da so poslanske skupine prestreljene z ljudmi, ki so še kako osebno zainteresirani, da je tak amandma sprejet.
SREČKO PRIJATELJ (SNS): To ni dobro. To je samo za raztrgati. Tako. In če se bodo ljudje zbudili, bodo še kaj drugega naredili kot to.
JOŽE TANKO (SDS): Očitno se je potrebno pravočasno imeti in sprejeti ustrezne akte, da boste prišli pripravljeni na Pivo in cvetje v mesecu juliju.
JERETINA: Zares, ki je še pred časom s podobno retoriko kot opozicija jurišala na tajkune, je zdaj v zadregi. Jamstvena shema, ki naj bi pomagala zdravemu gospodarstvu, sicer omejeno, pa vendarle, dopušča tudi obnavljanje tajkunskih kreditov.
NOVINAR: Takrat ko je odhajal gospod Veselinovič,s te rekli: reprogramiranja tajkunskih kreditov ne bo. Zdaj imate nekoliko mehkejše stališče. Ali to pomeni, da ste podlegli temu izsiljevanju bank?
GREGOR GOLOBIČ (minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo): Nič mehkejše. Zelo natančno. Minister Križanič, verjemite njemu, če meni ne verjamete, niti na eni točki ni dovoljeno reprogramiranje kreditov.
VILI TROFENIK (Zares): Boško in Igor po tem amandmaju ne moreta dobiti kredita.
JERETINA: Tajkunom nastavljena mreža pa ima očitno velike luknje. Bavčarja z njo morda sploh ne bodo ujeli, saj je Sorškov urad postopek proti njemu ustavil. Nadzorni instituciji sta izpostavili še nekaj nejasnosti.
DAMJAN ŽUGELJ (direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev): Glede, po mojem mnenju, potrebnih izvedbenih aktov še posebej v smislu izmenjave in skrivanja informacij. Kot veste, so informacije, nadzorne informacije agencije zaupne. In glede definicij povezanih oseb.
JERETINA: Medtem ko se vsa politika ukvarja s tajkuni, bode v oči na drugi strani beda stavkajočih delavcev. Siti lačnemu pač ne verjame. Kamniška smodnišnica, ki nima denarja za normalno proizvodnjo, niti za uničenje starih zalog streliva, je tik pred stečajem.
LOJZE: Težko živiš, če ni denarja. Za položnice moraš vedno imeti, te nihče ne vpraša, ali imaš denar ali nimaš denarja. Ravno tako pa mora vsak jesti, pa oblačiti se, pa otroke v šolo dati pa take stvari
SABINA: Sem najbolj jezna na državo, ki to dovoli, a ne. Po dveh letih pa pol neplačanih prispevkov, a ne, ko jaz, ko ne plačam enkrat položnico, mi že na vrat pridejo, a ne.
JERETINA: Na cesto je moralo 250 delavcev Steklarske Nove.
JOŽE DEBELJAK: Zdaj, dokler peči gorijo, vsaj še neko upanje imamo. Da bi pa to ugasnili, je pa fertik.
NOVINARKA: Do kdaj boste ohranili steklarske peči prižgane?
ŠTEFAN ROAL (stečajni upravitelj): Trenutno imamo do 31. maja dogovorjeno dobavo plina. Za ta čas smo tudi uspeli zagotoviti financiranje plačila tega plina. za naprej vam trenutno ne znam odgovoriti.
JERETINA: Z dobrim milijonom evrov in pol se je v reševanje obeh podjetij vključil znani podjetnik, ki je premoženje ustvaril z izdelovanjem igralnim avtomatov. Kot kaže, neuspešno. Zato se bo poplačal iz stečajne mase.
JOC PEČEČNIK (podjetnik): Mi smo probali s tem denarjem družbe reševati, pomagati v teh primerih. Smo računali, da se bo izplačalo zaposlenim plače in določeni dolgovi. Zdaj te uprave, ki so to dobile v roke, iz razno raznih razlogov tega niso naredile tako in mi smo tukaj dokaj brezkompromisni.
JERETINA: Med podjetji je čedalje več ranjenih. Vlada pa velike krvaveče rane za zdaj zdravi le z obliži. Med učinkovitejšimi ukrepi bo povračilo dela plače za delavce na čakanju. Jeseniški Acroni naj bi tako na čakanje poslal skoraj tretjino od 1.500 zaposlenih. 800 pa tudi Gorenje, ki je v 1. trimesečju pridelalo skoraj 15 milijonov evrov izgube.
FRANJO BOBINAC (predsednik uprave Gorenja): V teh časih ni nič tako, kot je bilo nekoč. Nekoč smo imeli fiksne plane dva meseca vnaprej in je bila proizvodnja vrhunsko zadovoljna, nabava fantastično srečna, da je bilo dovolj časa.
JERETINA: Pred reševanjem Mure država še preverja njene bilance. Jasno pa je, da tudi ob pomoči brez dela ostalo kar nekaj od 3.200 zaposlenih.
ZDENKO PODLESNIK (prokurist Mure): Ta strah je upravičen. Ne bil želel saditi rožic, ker bi bilo to nekorektno. Želim, da ljudje slišijo realno informacijo, ampak to množično odpuščanje ne pomeni, da bomo rekli: jutri vas ne rabimo več, znajdite se sami.
JERETINA: In od bede nazaj k tistim, ki se jim cedita med in mleko. pa ne po njihovi zaslugi. Razkritje pogodbe nekdanjega direktorja NLBja kaže, da bi ta poleg milijonske nagrade, ki jo je že pospravil v žep, lahko dobil še 600.000 evrov dodatka za končan mandat in odškodnino.
MAKS TAJNIKAR (Ekonomska fakulteta v Ljubljani): Jaz mislim, da je zelo pomembno, da je pogodba pravno veljavna in jo je treba seveda uresničiti. Ni mogoče popravljati za nazaj in seveda gospodu Kramarju po tej pogodbi pripada vse to. Je pa ob tem seveda zelo veliko vprašanje, ne, kaj so pravzaprav nadzorniki mislili, ko so to pogodbo oblikovali, sprejeli in tudi podpisali.
LOJZE UDE (Pravna fakulteta v Ljubljani): Jaz trdim, da so nadzorni sveti z upravami, bom kar direktno rekel, zlizani. In da je ta kontrola zelo šibka.
JERETINA: Naivni telefonski klic, s katerim je premier Karmarja pozval, naj milijonsko nagrado vrne, seveda ni zalegel.
BORUT PAHOR (predsednik vlade, 9.4.2009): Dejal mi je, da o tem doslej še ni razmišljal. Jaz pa sem odvrnil, naj začne razmišljati takoj.
JERETINA: Kramarjevo pogodbo bo očitno treba preboleti. Več si lahko vlada nadeja od reviziji NLBjevih spornih posojil.
GORAN NOVKOVIČ (odgovorni urednik Žurnala24): Da se razišče, kako je, kako so bili zavarovani krediti Istrabenza, do Laškega, do Ultre in mnogih drugih podjetij.
NOVINARKA: In, če se ugotovi, da ni?
NOVKOVIČ: In, če se ugotovi, da niso bili zavarovani v redu, to pomeni, da so uprave in nadzorniki, ki so vodili to banko, negospodarno ravnali, kar pomeni, da avtomatsko lahko država vloži odškodninske tožbe proti njim.
JERETINA: Kredit naj bi na lepe oči dobile tudi zagorsko podjetje Ultra in njene povezane družbe. Podjetje torej, v katerem je bil pred vrnitvijo v politiko zaposlen minister Golobič. Ultra namigovanja odločno zanika. Banka jih ni potrdila. Prav posojila brez zavarovanj pa naj bi bila podlaga za ukrepanje proti nekdanjemu šefu NLBja Kramarju.
PAHOR: Obveščen sem, da Ministrstvo za finance skrbno pripravlja tožbo, skrbno zato, ker si želimo, da bi s tožbo uspeli.
JERETINA: V koalicijskih strankah buri duhove tudi vprašanje, kdo bo po ponesrečeni avanturi politično imenovanega Veselinoviča novi direktor NLBja.
NOVINAR: Vi ste kandidat, me zanima?
MILAN M. CVIKL (generalni sekretar vlade): Jaz sem seveda v NLBju delal, kot sem večkrat povedal.
NOVINAR: To nič ne pomeni. Da ali ne?
CVIKL: Jaz sem že povedal, ne. Če bodo ustrezni pogoji.
NOVINAR: Kakšna bo razlika med imenovanjem Veselinoviča in imenovanjem vas za direktorja?
CVIKL: Ne vem, kakšna bo razlika.
JERETINA: Velika, gospod Cvikl. Tudi prek razpisa bi bila izbira tokrat pogrošno in neprebavljivo politična. Po odstopu Andreja Kociča pa se je ta teden sprostil še en dobro plačan direktorski stol - v Zavarovalnici Triglav.
ANDREJ KOCIČ (nekdanji predsednik uprave Triglava): Lahko povem to, da se s tem dnem zaključuje neko obdobje kot član uprave in kot predsednik uprave Zavarovalnice Triglav. Vendar to ne pomeni, da se moje delo v korist Triglava v celoti zaključuje. Še naprej bom delal v interesu Triglava in ostal zaposlen v skupini Triglav.
JERETINA: A Kocič naj bi bolj kot za Triglav delal zase. Med drugim naj bi si kot nadzornik hčerinskih družb na Balkanu izplačeval bogate sejnine in nagrade. Zato bo zlahka preživel ukrep nadzornikov.
BORUT JAMNIK (predsednik nadzornega sveta Triglava): Nadzorni svet je tudi potrdil in jaz sam sem podpisal sporazum s predsednikom uprave, da odpravnin pri njegovem prenehanju mandata ni.
JERETINA: SDS pa je v pravem revolucionarnem zanosu. Janša je začel groziti z možnostjo referenduma kar o treh zakonih: jamstveni shemi, policiji in vinjetah. Je to prvi korak pred jesenjo, ko nekateri napovedujejo, da bo skušal vreči vlado in izsiliti predčasne volitve?
JOŽE P. DAMIJAN (Ekonomska fakulteta v Ljubljani): Jaz pričakujem, da bo v jeseni prišlo do neke vrste jogurt revolucije s tem, ko bo pač Janez Janša kot vodja opozicije uspel nekako zrevoltirati to maso ljudi, ki je seveda nezadovoljna s sedanjim šibkim reševanjem te gospodarske krize in bodo prišli na ulice.
JERETINA: Kaže, da je SDS najbolj zagret za referendum o vinjetah, katerega uspeh je tako rekoč zagotovljen. Kdo pa ne bi bil za to, da cenejše letne vinjete ostanejo? Prometni minister z uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet ni popustil Evropski komisiji, ampak italijanskemu prometnemu komisarju, trdi Janša.
JANEZ JANŠA (SDS): Gospod Vlačič, minister za promet, je v dveh sekundah pokleknil pred pritiskom iz Italije. Ni se boril niti dve sekundi.
PATRIK VLAČIČ (minister za promet): Prevelik poker iti na sodišče in probati zagovarjati, da takšen sistem s polletno ceno ni diskriminatoren. Zaradi česar bi tvegali res hudo kazen, ki je pa tako visoka, da se vsakomur zvrti ob teh številkah.
JERETINA: In še en triumf Janše, ki je, vsaj tako se zdi, pobudo predsednika Türka, da bi v Sloveniji začeli širšo razpravo o ustavnih spremembah, razumel kot podporo svojemu predlogu 10 ustavnih sprememb za drugo republiko. Najbrž pa gre bolj za to, da je predsednik s prevzemom vajeti v svoje roke hotel umiriti konje.
DANILO TÜRK (predsednik države): Tudi ne mislim, da je prišlo do kakršnegakoli prevzemanja iniciative od kogarkoli. Navsezadnje, tukaj je predsednik slovenske demokratske stranke gospod Janša dal svoje predloge na drugih področjih. Tu ne gre za to, da bi nastala neka konkurenčna iniciativa.
JANŠA: Zadnje mesece se je slovenska politika nekako razdelila na tisti del, ki nekaj predlaga, ki išče rešitve, tako za izhod iz gospodarske krize kot za izhod iz nekega družbenega zastoja in na tisti del, ki to kritizira in to jemlje kot prestižni boj.
JERETINA: Ko se v Bruslju dogovarja o reševanju hrvaško - slovenskega mejnega spora, pa očitno ne gre več brez požarnega alarma. No, ne gre več brez požarnega alarma in evakuacije stavbe Evropske komisije. V zadnjih 10 dneh se je to zgodilo že drugič. Tema je res vroča. A sredin sestanek slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra s komisarjem Rehnom se je končal brez preboja. Slovenija ocenjuje, da je Rehn pripravljen na manjše spremembe, Hrvaška seveda ne. Stara lajna, kar bo očitno postal tudi požarni alarm.
NOVINAR: Gospod minister, kadarkoli se oglasite pri komisarju Rehnu v Bruslju, zazvonijo protipožarni alarmi.
SAMUEL ŽBOGAR (minister za zunanje zadeve): Ja, zgleda, da je ta napetost v naših odnosih se prenaša potem in iskre preskakujejo. Ne, pač tako je naključje. Danes je bil lažni alarm, se mi zdi, ampak sem tudi jaz skupaj s komisarjem tekel po stopnicah iz stavbe.
JERETINA: Če smo začeli, še končajmo s tajkuni in včerajšnjo farso. Ker ni imel glasovalnih pravic, je Boško Šrot preklical skupščino Pivovarne Laško. A so jo mali delničarji kljub temu imeli in to pod milim nebom.
STANE FIDLER (mali delničar): Mislim, da se mora enkrat pravica v Sloveniji, da mora priti pravica na dan, da bomo pošteni ljudje končno nekaj veljali, ne goljufi, prevaranti in taki, ki znajo poslovne informacije izkoristiti za svoje namene. Na tak način si jaz upam po Celja kupiti.
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev): Dejstvo je, da gre vsekakor za najhujšo vrsto potuhnjenega banditizma oziroma strahopetnosti.
JERETINA: O tem, ali skupščina, na kateri so Šrotu preprečili nadaljnjo konsolidacijo pivovarskega imperija, velja, bo najbrž odločalo sodišče. Ker mu NLB prihodnji teden skoraj zagotovo ne bo podaljšala roka za odplačilo 142 milijonov evrov kredita, naj bi bil to začetek konca Boška Šrota.
BOGOMIR KOVAČ (Ekonomska fakulteta v Ljubljani): Mislim, da je tudi v političnem smislu, nikakor ni našel niti v novi politični garnituri svojega zaveznika in mislim, da je ta bitka na nek način izgubljena.
JERETINA: Kdo ve, ali bi se Šrot izvlekel, če bi upošteval nasvet kolega.
PEČEČNIK: Moj cilj je, da se morajo slovenska politika in stranke naučiti, da podjetniki smo lahko tudi neopredeljeni. Kar pomeni, da lahko zajtrkujemo z oranžnimi, kosimo z rdečimi, večerjamo z rumenimi.

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Jeretina Brigita
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Utrip
Datum: 30. 05. 2009
Termin: 19:24
Trajanje:15