• Medij: Finance

verbic kuba 5bcdf7f348447.jpg.720px

Kako smo skoraj dobili gospodarsko delegacijo na karibski otok, ki velja za socialistični raj, in kaj bo tam počel predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev?

Javna agencija SPIRITGospodarska zbornica Slovenije in ministrstvo za zunanje zadeve so za konec oktobra zasnovali gospodarsko delegacijo na Kubo. Zaradi preskromnega zanimanja je delegacija padla v vodo. Med prijavljenimi je bil tudi predsednik vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič, ki pa bo v Havano kljub odpovedani delegaciji le odpotoval. Preverili smo, kaj Verbiča žene na Kubo, ki nima ne borze ne delniških družb, in koliko s to državo slovenska podjetja sploh poslujejo.

Zanimanja za Kubo med slovenskimi podjetji in investitorji že drugo leto zapored, razlaga Marko Jare z gospodarske zbornice, skorajda ni. »Ob povabilu na največji kubanski splošni sejem FIHAV, na katerem se je lani predstavilo 4.500 razstavljavcev iz več kot 60 držav, smo pričakovali najmanj deset udeležencev, prijavili so se samo štirje, med njimi le eno podjetje. Delegacija, za katero smo načrtovali pripraviti skupinsko potovanje, namestitev, lokalni transfer in pomoč pri organiziranju srečanj s kubanskimi podjetji, je tako odpovedana, pravzaprav prijavljeni potujejo v lastni režiji,« opisuje Jare.

Kaj na Kubo žene šefa VZMD

»Neposredno po koncu srečanja v Parizu se bo mag. Verbič odpravil še v Havano, kjer se bo udeležil največjega kubanskega splošnega sejma FIHAV in tamkajšnjih srečanj B2B, ki sta jih v okviru priprave slovenske gospodarske delegacije snovala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in ministrstvo za zunanje zadeve RS. V letu 2017 je na omenjenem sejmu sodelovalo kar 4.500 razstavljavcev iz več kot 60 držav,« so pred dnevi o prihodnjih aktivnostih Kristjana Verbiča sporočili iz VZMD.

Verbiča, šefa VZMD, odpoved gospodarske delegacije od poti na Kubo ni odvrnila.

»Ko se odločimo za pot, je ne spreminjamo več, pa čeprav se spremenijo okoliščine,« pojasnjuje Verbič. In s kakšnim namenom ga pot pelje v Havano? »Vabilu sem se odzval, da bi preveril poslovne in naložbene priložnosti, saj se za Kubo med drugim zanimajo naši partnerji,« pojasnjuje predsednik VZMD, kam konkretno bi radi v državi, kjer nimajo niti borze – borzo v Havani so zaprli pred skoraj 60 leti – niti delniških družb, investirali, pa trenutno ne ve niti sam.

Ne nazadnje: kubanski minister za zunanjo trgovino bo šele drugi dan sejma, to bo 30. oktobra, naznanil, kam bo v prihodnje na Kubi sploh mogoče investirati, sliko dopolnjuje Borut Uršič, lastnik agencije Ars Longa, ki sta ga zunanje ministrstvo in gospodarska zbornica izbrala za organizacijo in logistiko zdaj odpovedane gospodarske delegacije. »Prijavljeni tako na Kubo potujejo predvsem spoznavat poslovno okolje in iskat kontakte,« pristavlja Uršič, ki živi na Kubi.

In kdo plača Verbičevo pot? »S proračunom delamo racionalno, potujem v okviru mednarodnih investicijskih projektov,« odgovarja šef VZMD.

Turizem, nikelj, tobak, farmacija so glavni kubanski posli

Pri Uršiču in Bogomilu Ferfili, profesorju ameriških in svetovnih študij, smo preverili, kako je na Kubi z gospodarstvom, kaj z lastništvom, politiko, standardom.

  1. Kuba je še vedno povsem v rokah partije, vpliv Raula Castra pa še vedno zelo izrazit, saj aprila imenovani novi predsednik Kube Miguel Diaz-Canel prihaja iz Castrovega kroga. Z absolutno podporo narodne skupščine, od 604 glasov je dobil le enega manj, bo Kubi predsedoval pet let, za mandat se bo lahko potem potegoval samo še enkrat.
  2. V zadnjem desetletju so se na otoku lotili številnih reform, še posebej na ekonomskem področju, pri tem pa se zgledujejo po kitajskem modelu. »Večja podjetja ostajajo v državnih rokah, privatizira se manjša lastnina. Kubanci na primer oddajajo turistične sobe, za nizke najemnine najemajo državne njive in na njih gojijo povrtnine, riž, sladki krompir, nekateri posestva tudi kupujejo, vendar ne z večjimi površinami, odpirajo gostilne,« pripoveduje Ferfila. Vse več je tudi manjših obrtnikov, dodaja Uršič.
  3. Medtem ko so plače v državnem sektorju še pred desetletjem znašale 10 dolarjev, se danes gibljejo od 25 do 70 dolarjev.
  4. Prepoved uporabe interneta je dokončno preklicana, cena zanj je dolar na uro.
  5. Prejšnji ameriški predsednik Barack Obama je odpravil sankcije proti Kubi ter med drugim odprl veleposlaništvo na Kubi in turistični letalski promet, aktualni predsednik Donald Trump pa je začel odnose spet zaostrovati, politična razmerja osvetljuje Ferfila.
  6. Največje prihodke, našteva Uršič, Kubanci ustvarijo s turizmom (številne hotele upravljajo kubanska država ter španski in kanadski vlagatelji), nikljem (pridobivajo ga na vzhodnem delu in pokrivajo skoraj šest odstotkov svetovne proizvodnje), tobakom, farmacevtsko industrijo in medicino (poleg medicinskega turizma na Kubi izvažajo medicinski kader predvsem v Latinsko Ameriko in Afriko).
  7. Kubo na leto obišče več kot tri tisoč Slovencev in vsak pusti tam najmanj tisoč dolarjev, Uršič dodaja še številke.
  8. Slovenija je po podatkih statičnega urada leta 2016 na Kubo izvozila za dva milijona izdelkov, predvsem stikal, varovalk, papirja in kartona, orodja in stavbnega pohištva, lani se je izvoz zmanjšal na 575 tisočakov. Zmanjšal se je tudi uvoz kubanskih cigar, cigarillosov in cigaret. Leta 2016 smo jih uvozili za 42 tisoč, lani desetkrat manj oziroma za štiri tisoč evrov.

Izvoz električnih in tehničnih izdelkov, rezervnih delov za avtomobile in živil pa bi bil lahko po oceni Uršiča v prihodnje večji. Tudi navtičnim ponudnikom se v prihodnje na Kubi, dodaja Ferfila, zagotovo obetajo dobri posli. »Kuba je še vedno precej bosa na področju navtičnega turizma, veliko več posla se ji obeta tudi pri ladjah za križarjenja.«