m Gorazd Podbevšek* je način določanja višine vplival na družbo in nj eno izpostavlj enost tveganj em, pomembnej še od same višine plačila. Dober sistem nagrajevanja ni tisti, ki pripelje do najnižjih nagrad, temveč tisti, ki zagotovi največje dolgoročne koristi za družbo. Tudi brez posebno globoke analize je jasno, daje lahko škoda, kijo povzroči slabo delo uprav, lahko veliko večja, kot je strošek dobre motivacije in nadzora. Dober sistem plačil članom uprav in nadzornih svetov je torej tisti, ki zagotovi čimbolj uspešno poslovanje družb v interesu delničarjev in vseh drugih deležnikov.
Sistem nagrajevanja uprav, ki naprimeromogoča pretirana izplačila, je slab ne le zato, ker ta pomenijo nesmotrno porabljanje sredstev družbe, temveč tudi ker preveč plačani managerji niso vedno najbolj uspešni in so lahko nagnjeni k neuravnoteženemu odnosu do tveganj . Sistem nagrajevanja uprav, ki temelji na čim nižjih fiksnih prejemkih, paje prav tako slab, ker ne uspe zagotoviti optimalne sestave in delovanja uprave. Slovenija nikakor ni edina, kjer javnost in posledično politika vedno bolj posega v to tematiko. Prejemki uprav (zlasti finančnih institucij) so razburili ljudi po Evropi in svetu, in logična posledica tega je tudi globalni trend v smeri njihove večje zakonske regulacije. A kljub pritiskom posameznih držav članic, iniciative EU še ne posegajo pretirano v svobodo delničarjev na tem področju. Potekajo zlasti v smeri večje preglednosti prejemkov in večjega vpliva delničarjev na prejemke izvršnih direktorjev ali uprav. Po drugi strani pa mnoge države članice vpeljujejo državno regulacijo nagrad, zlasti v finančnih institucijah, ki so prejele državno pomoč ali poroštva in ki so v državni lasti. V Sloveniji so regulatorni posegi veliko bolj ekstremni. Zaradi primera v NLB se po nujnem postopku sprejema zakon, ki naj bi prejemke članov uprav nad 12.500 evrov bruto obdavčil s kar 90-odstotno stopnjo. Zanimivo je, da se zakon, ki ga je v glavnem spodbudil en konkreten primer, nanaša na vse družbe, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, in družbe, ki so od države prejele poroštva ali denarno pomoč zaradi finančne in gospodarske krize. Torej je nabor družb precej širok. Razlog za tako korenito poseganje je verjetno zagotavljanje socialnega miru, kar naj bi prispevalo k uspehu določenih reform, ki so nujne. Ima pa tako poseganje tudi slabosti. Retroaktivno spreminjanje davčne zakonodaje je neustavno. Ravno zato se spremembe davčne zakonodaje običajno vežejo na začetek naslednjega leta in z njimi ni mogoče »kaznovati« tistega, ki sije nagrado že izplačal. Se veliko večji problem paje vprašanje, kako lahko taka regulacija vpliva na družbe, ki jih vlada želi »zaščititi pred ekscesnimi nagradami«. Družbe v državni lasti in družbe, ki jim bo država pomagala prebroditi krizo, so še vedno subj ekti na trgu in na tem trgu bodo morale prej ali slej samostojno uspeti. In vrhunsko vodstvo, kije tudi nagrajevano tako, da družba ni izpostavljena niti prevelikim niti premajhnim tveganjem (ta so namreč tudi priložnosti), je eden od glavnih, če ne kar glavni pogoj za uspeh. Ravno zato so evropske države, po katerih se radi zgledujemo (na primer Švedska, Finska, Norveška ...), kot enega glavnih ukrepov bolj učinkovitega upravljanja družb v državni lasti uveljavile nagrajevanje članov uprav in izvršnih direktorjev, primerljivo z nagrajevanjem v gospodarstvu. Ne glede na nepopularnost take odločitve bo treba na dolgi rok enako storiti pri 11 Obupati nad nadzorom in se sprijazniti, da če je že slab, naj je vsaj poceni, bi bilo katastrofalno. nas. Namesto z zgornjim pragom politično sprejemljivega prejemka se bomo morali ukvarjati z načinom določanja prejemkov, variabilnostjo prejemkov, dinamiko določanja kriterijev, vplivom kriterijev na tveganja in poslovanje, vlogo delničarjev pri odločanju o politiki prejemkov uprav in večjo transparentnostjo. Zadnje bo uzakonjeno z ZGD-1, M bo omogočil (ne pa zapovedal) skupščinsko odločanje o politiki nagrajevanja uprav. Če bodo delničarji odločali o tem, bo odločitev za nadzorni svet zavezujoča. Kako naj bodo nagrajeni nadzorniki Podobno je na področju prejemkov članov nadzornih svetov. Vlada RS je sprejela sklep, s katerim izraža svoje stališče do prejemkov članov UO in NS družb v njeni neposredni in posredni lasti. Njegovo bistvo je preprečevanje udeležb pri dobičkih in omejevanje višine sejnin članov nadzornih svetov. Prednost tega sklepaje zlasti, daje odstopil od prakse udeležbe pri dobičkih, ki jo je kot način nagrajevanja zapovedoval sklepprejšnjevlade, žal pajepoleg tega tudi togo omejil in znižal skupne prejemke članov posameznih nadzornih svetov, čigar prednosti niso jasne (razen seveda politične všečnosti). Bodo velike družbe v državni lasti, kot so Telekom, NLB, Petrol in podobne, bistveno prihranile, ker bodo za nadzor za delničarje (vključno z državo) in druge deležnike, med katere spadamo vsi, namenile nekaj deset tisoč evrov na leto manj? Bodo zato bolj uspešno poslovale? Bodo imele zato uprave boljše sisteme nagrajevanja? Dober sistem nagrajevanja se začne pri dobrem načrtovanju, vrednotenju vlog posameznikov, določanju letnih ciljev posameznikov, projekcijah prejemkov, evaluaciji poslovanja in izpolnjevanja ciljev posameznika. Kar je vse treba ponoviti vsako leto. Dobrih sistemov nagrajevanja v Sloveniji ni mnogo, ker jih je malo nadzornih svetov sposobnih vpeljati in izvajati. To pa nekateri vidijo kot argument za nižanje njihovih prejemkov - nadzor je itak zanič. Nadzorni sveti ne počnejo nič pametnega, ne preprečijo napak ali celo zlorab v ključnih trenutkih in prejemki za članstvo v nadzornih svetih so nekakšna plačila za privilegirance. Tak argument se vsaj implicitno pogosto pojavlj a v slovenskih medijih in celo med vodilnimi politiki, a obupati nad nadzorom in se sprijazniti, da če je že slab, naj je vsaj poceni, bi bilo katastrofalno. Nadzor uprave, ki poteka zlasti prek nadzornih svetov in upravnih odborov, je eden ključnih mehanizmov korporativnega upravljanja in boljši nadzor nad gospodarskimi družbami je tudi eden od ključnih vzvodov za preprečevanje kriz, kakršna je trenutna. S pavšalnim nižanjem prejemkov nadzornikov vladane samo zmanjšuje možnost, dabi dobila vrhunske nadzornike, temveč daje tudi napačen signal o položaju in pomenu funkcije nadzornika. Kaj poudarjajo v tujini Kakšna bi bila torej dobra smer razvoja nagrajevanja članov uprav in nadzornih svetov? Najprej bi bilo treba zagotoviti, da je regulacija tega področja premišljena. Nedvomno je treba preprečiti napake v delovanju finančnega sistema in zagotoviti izhod iz trenutne krize, a krizni ukrepi bodo, upajmo, začasni in na dolgi rok je treba priti do vzdržnih sistemskih ukrepov. Določene spremembe bodo dolgoročne. Osnovni principi učinkovitega in vzdržnega sistema v finančnih institucijah so lepo povzeti v Načelih učinkovitega nagrajevanja, ki jih je sprejel Forum za finančno stabilnost drugega aprila letos. Glavna načela so učinkovito upravljanje nagrajevanja, usklajevanje nagrajevanja s primerno nagnjenostjo k tveganjem, učinkovit nadzor in aktivnost deležnikov. Vsa ta načela so pomembna tudi za nefinančne institucije. Vzelo podobni smeri bodo šla tudi priporočila Evropske unije, ki bodo sprejeta konec aprila. Kaj bo novega v kodeksu upravljanja Letos se bo ponovno spreminjal kodeks upravljanja javnih delniških družb in tudi priporočila Združenja članov nadzornih svetov. Oba bosta posodobila tudi določbe o prejemkih članov nadzornih svetov in uprav. Pričakujemo lahko, da bo novi kodeks posvetil posebno pozornost rešitvam, ki naj zagotovijo odgovorno in predvsem aktivno delo članov nadzornih svetov in razkrivanju ne le izplačanih prejemkov, temveč tudi vnaprejšnjemu razkrivanju politik in glavnih mehanizmov nagrajevanja ter postopkov za njihovo določanje. Kodeks upravljanja se bo pri oblikovanju politike nagrajevanja uprav v družbah navezal na prenovljeni zakon od gospodarskih družbah ( ZGD-1 C) in predlagal družbam, naj politike dajo v odločanje skupščinam. Določiti bo tudi moral, kaj ta politika zajema. Konkretne pogodbe z upravami bo še vedno sklepal nadzorni svet, vendar bodo delničarji odločali o tem, kolikšen del plače bo variabilen in kateri kriteriji bodo odločilni za njegovo izplačilo, ter bodo lahko določili tudi omejitve prejemkov. Bolj podrobno bo treba tudi opredeliti dolžnosti in način dela nadzornih svetov. Zaradi delničarske strukture bo neposredni in posredni vpliv države na politiko nagrajevanja na tem področju pomemben in le upamo lahko, da bo vlada čim prej presegla »krizni odnos« do tega vprašanja in se namesto v neposredne posege usmerila v razmišljanje o sistematičnih rešitvah. *direktor RMG, pravno svetovanje in korporativno upravljanje; strokovni sodelavec priprenovikodeksa upravljanjajavnih družb. 11 Pričakujemo lahko, da bo novi kodeks posvetil posebno pozornost razkrivanju ne le izplačanih prejemkov, temveč tudi vnaprejšnjemu razkrivanju politik in glavnih mehanizmov nagrajevanja,
Medij: Manager
Avtorji: Podbevšek Gorazd
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev
Datum: 06. 05. 2009
Stran: 53