bistveno povečal.Sloveniji?4 Potrebne so korenite spremembcodnosa državiie birokracije injavnih rnedijev do zasebnega pod-jetništva, kajli vse preveč se pos-plošuje ter enači lastnike kapitala3 Za kakšne ukrepe in uspešna podjetja s tako imeno-za pospeševanje vanimi tranzicijskimi kapitalisti, kipodjetništva ste se v z ustvarjanjem premoženja zzadnjem mandatu delom in razvojem podjetništvapotegovali, pa jih nimajo ničesar skupncga. Kotzaradi razmerja sil stranka želimo posebej poudariti,v državnem zboru da je nujno potrebno, da so plačaniniste mogli vsi prispevki in dajatve iz nazivauresničiti? prihudkov, kajti le tako bomolahko zagotavljali možnostizasluzenih pokojnin in ustreznozdravstveno varnost upokojencev.Predvsem se zavzemamo za sti-muliranje zaposlovanja mladih in4 Katere konkretne omogočanja nadaljevanja zaposlo-ukrepe lahko vanja fudi starejših generacij, ki šeobljubite lahko delajo in uspešno zapolnju-podjetnikom že jejo medgeneracijske vrzeli. Zelimov prvem letu, če tudi, da se dvigne prag dohod-pridete v vlado? ninske osnove, saj naj bi bil netoprihodek zaposlenega garancija zadostojno življenje. 1 V LDS je izmed vseh političnih strank verjetno največ Ijudi, ki delu-jejo v praksi in so se v politiko preselili šele po tem, ko so se dokazalina svojem profesionalnem področju. V podjetniškem smislu pravgotovo lahko izpostavimo Matjaža Gantarja, predsednika odbora zagospodarstvo, ustanovitelja podjetja KD Group, ki je ustvaril velikoin zelo uspešno podjetje. Tu je še dr. Draško Veselinovic, edenizmed ustanoviteljev in prvi direktor Ljubljanske borze, uspešendirektor Deželne banke Slovenije in profesor na F.konomski fakul-teti. Član našega odbora za gospodarstvo je tudi nekdanji direktorPivovarne Laško Tone Turnšek, ki še danes velja za enega i/.mednajbolj cenjenih direktorjev v Sloveniji.2 Težko je biti zadovoljen s sedanjim stanjem. Naša gospodarska rastne izvira iz propulzivnega podjetništva. kjer se ustvarja največdodane vrednosti. Zadnja leta se največ gospodarske rasti gcneriraiz gradbenega sektorja, ki pa vemo, da je eden izmed segmentov znajmanj dodane vrednosti.Cilj naše stranke, ki smo ga tudi zapisali v našem programu zaobdobje 2008-2012, je visoka konkurenčnost slovenskega gospo-darstva. To moramo doseči z vrhunsko konkurenčnostjo nadržavni, regionalni in panožni oziroma podjetniški ravni. Slovenijaje na razpotju. Odločiti se moramo, ali želimo biti objekt ali subjektglobalne konkurenčne tekme. Bomo aktivni udeležend ali bomopustili, da drugi upravljajo z nami?3 V mandatu 2004 do 2008 smo se zavzemali za odpravo nepotrebnihadministrativnih ovir za hitrejši razvoj podjetništva. Na koncumandata prejšnje vlade smo začeli uvajati projekt VEM (vse naenem mestu), ki ga je nadaljevala ta vlada. Zavzemali srno se zaspodbujanje podjetniške iniciative mladih, za hitrejše ustanavljanjepodjetij in za čim večjo poenostavitev in preglednost različnihzakonskih določil, predpisov in pravil. Vložili smo Zakon o pre-vzemih za zaščito malih delničarjev na primeru nejavnih delniškihdružb in delniških družb z najmanj 250 delnicarji in 1.000.000.000tolarjev osnovnega kapitala. Žal ga je vlada leta 2006 zavrnila. Pravtako smo vložilj številne amandmaje, ki se nanašajo na področjegospodarstva. Žal sta vlada in koalicija nasprotovala naši zakonskiiniciativi in veliki večini naših amandmajev. Vendar pa smo v LDSvseeno podpirali dobre rešitve vlade na področju podjetništva.4 r>vigniti je treba izobrazbeno stmkturo v Sloveniji. V ta namennameravamo dvigniti delež BDP za visoko šolstvo, in sicer na 1,5odstotka BDP do leta 2010. Čim prej je treba uvesti davčne olajšaveza podjetnike začetnike in davčne olajšave za tehnološki razvoj. Vsodelovanju z obcinami je treba redefinirati obrtniške in industrij-ske cone in uvesti ugodnosti, ki bodo pripeljale nov kapital in znan-je v posamezne kraje Slovenije. Ustanoviti je treba sklade tvegane-ga kapitala, ki bodo podjetnikom z dobrimi idejami omogočilafinanciranja projektov, ne da bi jim banke pri tem vzele njihovoosebno premoženje na hipoteko. Omejiti je treba zgornjo višinovseh prispevkov iz bruto plač. Spodbujati je treba sveže (»green-field«) naložbe v določenih okoljih, in sicer v sodelovanju z občina-mi, regijami, in iskati optimalne davčne rešitve za investitorje vvsejSloveniji. Do volitev nas loči se dober mesec. Iz dncva v dan bomo7. političnih slrank slišali več obljub. Pri Podjetniku smopohiteli in že izvcdeli, kaj pariamentarne strankcobljubljajo podjetnikom, če pridejo na oblas(.Nekaj odgovorov smo skrajšali, ker so hili daljsi odvnaprej dogovorjenega obscga. 1 Nova Slovenijaje naravna izbira podjet-nikov. Glavna tajnica Maruša M. Novak jena to mesto prišla iz podjetniških vrst.Poslanec Martin Mikolič pa je dejansko kotinovator sodeloval predvsem s podjetniki,tako da ima bogate izkušnje. Veliko je šetakšnih, ki imajo izkušnje s podjetništvom,če ne osebno, pa v njihovi družini.2 Naš predsednik, finančni minister dr.Andrej Bajuk, se je zelo zavzel za razbre-menitev podjetnikov in uspel s tcm, da sepostopno ukinja davek na izplacane place.Prav tako se postopno zmanjšuje davek nadohodek pravnih oseb s 25 odstotkov na20. Prav tako se omogoča malun podjet-jem, ki se velikokrat srečujejo z likvjdnost-nimi težavami, da DDV odvedejo poplačanem računu. Vtem niandatu se jetudi ukinilo precej birokratskih postopkovin s tem olajšalo ustanavljanje podjetij(npr. projekt »Vse na enem mcstu - VEM«).Predvsem smo zadovoljni tudi spodatkom, da sami obrtniki ugotavljajo,da se je po letu 2004 konkretno spremenilodnos države do obrti in podjetništva.3 Predvsem smo se zavzemali, da bi tako vObrtno-podjetniški zbornici kot vGospodarski zbornici uveljavili neobveznočlanstvo, kar bi pomenilo, da bi združe-vanje v obeh temeljilo na interesu obrt-nikov oziroma podjetnikov. Zadovoljnismo, da nam je v Gospodarski zbornici touspelo uresničiti. Pri Obrtno-podjetniškizbornici pa smo v Novi Sloveniji, čeprav niprišlo du neobveznega članstva, močnoprispevali k znižanju članarine. Prav takosmo si zelo prizadevali xa sprejetje zako-nodaje, ki bi onemogočila plačilno ncdis-ciplino, ki je trenutno ena največjih težavpodjetnikov. Prav tako smo se zavzemaliza promocijo nekaterih deflcitamih pok-licev, ki jih podjetniki potrebujejo in njiho-vo pomanjkanje resno ogroža nekaterapodjetja (na primer krovci),4 Zagotovo bomo zelo kmalu (še v tem man-datu) uvedli davčne olajšave za investicijev gospodarstvu. Prav tako se bomo šemočneje angažirali za promocijo podjet-niškega duha oziroma podjetniške pobudev Sloveniji, 1 Med številnimi podjetnicami in podjelniki zdolgoletnimi izkušnjami - pa tudi med novi-mi - so seveda tudi člani SDS. Gre za am-bicioznc Ijudi, ki imajo znanje in izkušnjeter voljo, da saini udejanjajo svoje zamisli.V preteklosti sem bil tudi sam nekaj časapodjetnik, pri čemer sem se s podjetni-štvom ukvarjal ob redni zaposlitvi na Insti-tutu ložefStefan, in sicer sem izdelovalclektronske kornponente za vilicarje.(Odgi)varjal je Aiidrej Vizjak, op. a.)2 V naši stranki smo zadovoljni z dosedanjimrazvojem podjetnistva v Sloveniji. Menimo,da je vlada, in posledicno tudi pristojnaministrstva, v zadnjih štirih letih s številni-mi ukrepi omogočila, da v Sloveniji v zad-njem ahdobju dosegamo rekordno gospo-darsko rast, odprla so sc številna nuvadelovna mcsta, podjetja so bistveno večinvestirala v razvoj in izvažala, dosegli smotudi rekordno nizko stopnjo anketnc m reg-istrirane brezposelnosti. Zdaj so nastaletudi razmere za tchnološki preboj gospo-darstva in večjo inovativnost.3 Sprejem zakonov s področja spodbujanjapodjetništva praviloma nikoli ni bilvprašljiv. Večina zakonov, ki jih je predla-gala Vlada RS, je bila v parlamentu skorajsoglasno sprejeta. Naj omenimo sanionekatere: Zakon o gospodarskih družbah,Zakon o prevzemih, Zakon o podpornemokolju za podjetništvo, Zakon o družbalitveganega kapitala, Zakon o udeležbizaposlenili pri dobičku, Zakon o gospo-darskih zbomicah, Zakon o trgovini...4 Glede na to, da je bilo na področju spodbu-janja podjetništva v zadnjih štirih letihnarejeno veliko, bi predvsem zagotavljali,da se bomo zavzemali za pospešeno izvaja-je ukrepov iz sprejetega Programa ukrepovza spodblijanje podjetništva inkonkurencnosti 2007-2013 (podjetništvuprijazno okolje, prenos znanja v gospo-darstvo, inovacije v gospodarstvu ter spod-bujanje malih in srednje velikih podjetij zlastniškimi in dolžniškimi viri). Uvedlibomo ponovno tudi davčne olajšave zainvesticije podjetnikov v novo opremo ternadaljevali z davčnimi razbremenitvami.Pomemben konkreten ukrep za prihodnjcje tudi, da bomo do konca 2010 omogočilislehernemu podjetju in gospodinjstvu vSloveniji dostop do hitrega interneta prekširokopasovnih povezav. 1 Predsednik SLS Bojan Šrot ima veliko veseljein zanimanje do podjetništva ter gospodarst-va nasploh, saj se temu podrocju posvečaskozi vse svoje profesionalno udejstvovanje.Kot odvetnikje osredotočen na področje go-spodarskega prava, kot župan Mestne ObčineCelje pa vodi občino skozi podjetniški pristop.2 Kuraki, ki so narejeni doslej, so pozitivni,vendar z vidika Sl.S prepočasni in tudi ne-dosledni. Kot pozitivcn premik lahko oceni-mo uzakonjeno možnost sptemembe s.p. vd.o.o., nižanje davka na izplačane plače,nižanje davčne stopnjc, porast podjetniškihinkubatorjev ... A to je še premalo za pravirazcvet podjctništva.Sprememba davčne zakonodaje je bila zas-tavljena pozitivno, vendar sta previsoka davč-na stopnja in medla zakonodaja glede davčniholajšavza vlaganje v raziskave in razvoj izniči-la cilje spodbujaiija podjetništva. EfektivnasTopnja obdavčitve podjetij jc posledicnu višjakot pred davčno reformo. Podobno velja tndiza stroške dela. V Slovcniji primanjkuje pod-jetniških con. Cene zemljisč so temuprimerno večinoma predrage, za evropskasredstva pa bi lahko kandidirale samoustrezno zdruzene. Tudi izobraževalni sis-tem ne sledi potrebam podjctništva.3 V Poslanski skupini SLS smo se najboljzavzemali za dodatne olajšave za vlaganja vrazvoj in zmanjševanje obveznosti pristroških dela. Tu je Slovenija šc premalukotikurenčna LiU. V SLS smo se zavzenializa ustvarjanjc boljših razmer za tista pod-jctja, ki vlagajn v manj razvitih regijah, kjersta večja brezposelnost in manj zanimivookolje za domacc in tuje vlagatelje.4 V S1.S obljubljamo, da se bomo zavzemali zatehnološke olajšave, zmanjšanje obremenilvedela, večjo fleksibilnost zaposlovanja, stimu-lativno davčno zakonodaja in prijazno gospo-darsko okolje za nove podjetniške ideje.Konkretni ukrepi, za katere se bomo zavze-mali, če ho SLS del prihodnje vlade, so:- znižanje davka od dohodka na 18 odstotkuv;- iz srednjih sol omogočiti vpis na univcrzcbrez maturitetnega tečaja;- vzpostaviti pokrajine in regionalneposlovne centre;- takoj ukiniti davek na izplačane plače.Seveda lahko zgoraj navedene ukrepe zago-tovirno le, če bomo imeli vodilno vlogo vprihodnji vladi oziroma ustrezno podporodrugih vladnih in/ali nevladnih strank. 1 Ali ima kdo iz vrha 1 ja. Osebno imam podjet-vage stranke osebne niške izkušnje še iz casapodjetniške bivše SFRJ, vendar pa semizkušnje? moral podjetniške vode obvstopu v parlamentzapustiti.2 Nikakor, saj je ta razvojprecej pod evropskim2 Ste v vaši stranki povprečjem.zadovoljni zdosedanjim 3 Zavzemali smo se za mar-razvojem sikaj, med drugim tudi zapodjetništva v prostovoljno clanstvo vSloveniji? zbornicnem sistemu.4 Tudi če pridemo vvlado,je končna odloiitevodločitev skupne vlade, inne le ene stranke.3 Za kakšne ukrepe Zagotovo pa bomo vladiza pospeševanje predlagali v prvi vrstipodjetnišlva ste se poenostavljen davčni sis-v zadnjem mandatu tem, na način, da bo zapotegovali, pa jih podjetnike določenih seg-zaradi razmerja sil mentov davCna obre-v državnem zboru menitev fiksna, kar boniste mogli podjetnike stimuliralo, sajuresntčiti? jim bo ostalo v žepu veCdenarja, če bodo večdelali, odpravljena pa bovsa nepotrebna adminis-tracija. Res pa je, da ta sis-tem ne bo stimulativen za4 Katere konkretne lenuhe, kajti tudi če neukrepe lahko bodo naredili dovolj,obljubite bodo morali plačati napodjetnikom že začetku leta odmerjenov prvem letu, če davčno vsoto.pridete v vlado? 1 Tako v vrhu stranke kot med drugi-mi člani stranke in simpatizerji soIjudje s podjetniškimi izkušnjami.Ker so ravno podjetniki in obrtnikiglavna razvojna sila na mikro ravni,jim radi prisluhnemo. Imamo rednasrečanja s predstavniki različnihinteresnih združenj s področja pod-jetništva in obrti, s katerimi vodimopogovore o njihovih potrebah inzahtevah...Politika mora začeti poslušati Ijudi,ki so primere dobrih praks ustvariliv ne najbolj optimalnih razmerah.2 Zagotovo bi lahko storili več. Odaktualne vlade smo pričakovali, dase bo poleg dokončanja privatizaci-je bolj posvetila razvojuslovenskega gospodarstva.3 Ravno v casu pisanja teh odgovorovsmo od Vlade RS prejeli negativnomnenje k Zakonu o davku oddohodkov pravnih oseb, s katerimsmo Socialni demokrati želelipovečati konkurenčnostslovenskega gospodarstva. S poseb-nimi olajšavami (predvsem zainvesticije v novo opremo) smoželeli povišano efektivno davčnostopnjo zmanjšati in predvsem ras-točim poslom zagotoviti boljši, boljkonkurenčen davčni sistem.Sodalni demokrad smo v okviruPartnerstva za razvoj z vlado sode-lovali pri pripravi nekaterihključnih sprememb na področjupodjetniške zakonodaje. Kot glavnopomanjkljivost obstoječega sistemaštejemo pomanjkanje sredstev zafinanciranje podjemov in rastočihposlov. Pri sprejemanju slehernegaproračuna smo predlagali povečan-je sredstev za različne podpornedejavnosti razvoju podjetništva.Vladna veiinaje naše dobre pred-loge z močjo preglasovanja ustavila.4 Kot kljucno nalogo naslednjegamandata na področju razvoja pod-jetniškega okolja razumemopovečanje obsega proračunskihsredstev za sofinanciranje idej,raziskav, inovacij, razvoja, novihpodjetij ter rastočih poslov. Na tempodročju se moramo postaviti obbok najrazvitejšim državam. 1 Stranka LIPA združuje in povezujeIjudi mnogih profllov, izkušenj inživljenjskih ciljev in poti.Podjetniki sestavljajo vsebinskobazo dela in svobodne iniciative,katere namen je v vzpostavitvi okol-ja, prijaznega za uspešnejši podjet-niški zagon in vzpostavitev sistemadolgoročnega sinergijskega učinka.2 Podjetništvu žal do zdaj slovenskazakonodaja ni bila naklonjena,predvsem zaradi toge in pretiranedavčne politike kakor tudi premajh-nih spodbud, subvencij, olajšav terne nazadnje raziskovalno-izobraže-valne vloge države. Slovensko pod-jetništvo ne sme temeljiti le natržnih nišah, temveč mora prevzetivlogo nosilca razvoja samega pod-jetništva ter okolice.3 Delali, vložili in prediagali smo sis-temska orodja za:aj preprečevanje davčnega pregonacirkulacije lastnega kapitala kakortudi presežne vrednostib) predlog davCnih olajšav, temelječna merilih:- razvitost domicila dejavnosti- zaposlitveni sektor- inovativnosti produktapodjetništva- ter potenciala razvoja produktac) zahtevki za lokalne pristope:- izničenje nadomestila za uporabostavhnega zemljišča- prenos zemljišča za obdobje 10-20-30 let iz sklada kmetijskegazemljišča na podjetniške centre sskupno lokacijsko dokumentacijona račun in izvedbo lokalnih skup-nosti, obrtne zbornice in upravnihenot- sprememba sistema članstva vGospodarski in Obrtno-podjetniškizbornici.Prostovoljno članstvo bi po našioceni imelo za posledico dvigkakovosti storitev za člane -konkurenčnost m učinkovitost se zobveznim članstvom znižujetaoziroma izključujeta.4 LIPA bo v prihodnjem mandatu vnovi vladi, ki je ne bodo vodili zavi-ralci svobode podjetništva - JanezJanša.Kot prvi ukrep bo spremembačlanstva v obrtni ter v gospodarskizbornici.Drugi ukrep bo zagotoviti položaj instatus podjetnikov, ki si ga zasluži-jo. 1 Osebne podjetniške izkušnje ima kar nekaj članov izvrha stranke 7ARES - nova politika, in sicer BogdanBiščak, Mojca Gabrovšek, Peter I. Česnik, JanezKopač, Nina Stankovič, Franci Kek in Darja Radid.Dva podpredsednika stranke sta bila uspešna pod-jetnika tudi v tujini.2 V stranki ZARES - nova politika se zavzemamo zainovativno, v družbo znanja usmerjenopodjetništvo. Dosedanji razvoj podjetništva kljubdoločeni pozitivni razvojni dinamiki (ustaljena rastštevila podjetij, izboljšanje učinkovitosti inkakovosti zgodnje podjetniške aktivnosti) ne vodi vto smer. Kazalniki konkurenčnosti kažejo napomembne slabosti, ki jim bo v prihodnje trebaposvetiti vecjo pozornost, ce želimo, da slovenskopodjetništvo postane in ostane konkurenčno naglobalnem trgu, Med njimi izpostavljamo šibkoinovacijsko dejaviiost malih in srednje velikih pod-jetij, prevlado nizko tehnološko zahtevnihproizvodov in storitev in s tem zaostajanje v dodanivrednosti na zaposlenega v primerjavi z drugimievropsldmi državami. Sodelovanje med podjetnikiin centri znanjaje preslabo, kar onemogoca hitrejširazvoj in prenos znanja v gospodarstvo.Zaskrbljujočaje koncentracija inalih in srednjihpodjetij le v osrednjeslovenski regiji.3 V tem mandatu smo predlagali kar nekaj ukrepov, skaterimi bi lahko pospešili njegov razvoj. Med njiminavajamo predlog, naj se davek na izplačane placepreneha plačevati 1.1. 2007, pozneje pa smo podprlivladni predlog za odpravo tega davka v letu 2009.Predlagali smo naj amortizacijske stopnje (za grad-bene objekte, opremo ...) ostanejo nespremenjene,saj je vlada podjetja s spremembami teh stopenj vnovem zakonu celo bolj obdavčila, kot so bila predtem. Predlagali smo vmitev olajšav za vlaganja vopremo in regijske investicijske olajšave, olajšave zaprve iskalce zaposlitve, težje zaposljive ter za doktor-je znanosti ter zmanjšanje davcne osnove za izplačilaza raziskovalne organizacije. Podprli sino vi-sto predl-ogov za izboljšanje administrativnega okolja za pod-jetništvo in se zavzemali za zmanjšanje administri-ranja za gospodarske subjekte.4 - V prvem letu bomo takoj vzpostavili učinkovitejšodržavno administracijo za uspešnejše črpanjekohezijskih sredstev EU za razvoj gospodarstva.- Znova bomo uvedli stimulativne davčne olajšaveza investicije.- Oblikovali bomo sklade tveganega kapitala.- Uvedli bomo pavšalni način obdavčevanja zamikro podjetja in manjše obrtnike z določenimobsegom poslovanja.- Omogočili bomo obročno plačilo davka.- Iz sistema obveznega zdravstvenega zavarovanjabumo izločili zavarovanje pred nesrečami pri deluter zavarovanje teh rizikov prenesli na pravezavarovalnice. Tako bomo zmanjšali višinoprispevka za zdravstveno varstvo m razbremenilibruto plačo za najmanj 0,53 %.- Poenostavili bomo sistem pobiranja prispevkovza socialno varnost.- Poenostavili bomo sistem plačevanja davkov inzmanjšali stroške z vplačevanjem na en samvplačilni račun ...

Medij: Podjetnik
Avtorji: Kaučič Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 08. 2008
Stran: 21