dokazali, da smo Slovenci uspešni. Poglejte, koliko uspešnih podjetij imamo, ki so jih ustanovili Slovenci, ki so jih uspešno vodili Slovenci in ki so jih Slovenci tudi uspešno olastninili,« nam je z nasmehom odgovoril Branko Drobnjak, večinski lastnik borzne hiše Poteza in eden izmed najbogatejših državljanov. Se torej razlikujemo od uspešnih zahodnjakov in je problem podaipska miselnost? »Razlikujemo se predvsem od Američanov, ki so se doslej izkazali kot najbolj uspešni. Zakaj? Zato ker so Američani že vzgojeni, da cenijo vsakogar, ki mu uspe v poslu. Slovenci pa smo, na primer, bolj podobni Avstrijcem, ki drugemu raje ne privoščijo uspeha. Zato pa je svetovno gospodarstvo tako razdeljeno, kot je. Če verjamete ali ne, veliko tega je povezanega z jezikom, saj ta v veliki meri determinira vedenje ljudi. Angleščina ne pozna vikanja in ko smo v poslovnih pogovorih, se v angleščini svojemu poslovnemu partnerju približamo veliko bolj kot pa s tem našim vikanjem, ki že samo po sebi pomeni oviro med teboj in poslovnim partnerjem. In še nekaj je pomembno. Na seminarjih, posvetovanjih v Ameriki, Veliki Britaniji udeležence vedno pohvalijo, recimo, da si našel neko še boljšo rešitev od tiste, ki so si jo sami zamislili. Vedno ti dajo vedeti, da si na dobri poti, znajo te spodbuditi in potem imaš veliko več moči, da razmišljaš pozitivno. Na seminarjih v Ameriki na tablici, ki jo nosiš na obleki, ne piše Igor Lah, ampak samo Igor. Tudi tako poudarjajo povezanost, takoj pokažejo, da smo vsi kolegi in da si vsi skupaj prizadevamo narediti nekaj dobrega. Kaj pa pri nas? Že v šoli vedno poslušaš samo o tem, kako si kaj naredil slabo. Hočem reči, za razliko od Anglosasov, ki imajo načeloma pozitiven pristop do vsega, imamo mi negativen pristop, tudi do uspeha svojega soseda.« Tako pravi Igor Lah, privatizacijski uspešnež, ki ima v lasti in v upravljanju številne nepremičnine in podjetja in ki trdi, da so očitki o oškodovanju podjetij in malih delničarjev neutemeljeni. Bine Kordež, ki je prišel v Merkur pred dvajsetimi leti, pred poldrugim letom paje z vodstvom podjetja izpeljal uspešni prevzem Merkurja, je o tem problemu povsem odkrit: »Naša zgodba je takšna, da pri tem prevzemu ni bil nihče oškodovan. Tudi očitki, da bo kredit za prevzem bremenil Merkur, niso logični, kajti pri nakupu podjetja najprej izračunaš, ali se bo podjetje dolgoročno širilo in ustvarilo toliko, da se bo samo poplačalo. To je logično in tako smo naš prevzem predstavili bankam ter zainteresirani javnosti. Žal se je naš prevzem pripetil ravno v času, ko se je začela medijska vojna proti tajkunom, očitno pa pri vsem tem pozabljamo nekaj. Takšni prevzemi so se pri nas dogajali celih petnajst let, na tiho, včasih tudi manj pregledno, mimo borze, brez takšnih analiz, kakršne so bile naše. Zgodilo se ni nič. Danes pa se poudarja samo nekatere domače prevzeme, ne pogleda pa se podobnih prevzemov tujcev. Če to počne tujec, je normalno, če se tega loti Slovenec, je vse narobe.« Je mogoče krizo preživeti z minimalno plačo, s socialno pomočjo? Splošno mnenje je, da je pač lahko razglabljati o krizi bogatim - čeprav so tudi milijoni relativni. Zato smo Bineta Kordeža naravnost vprašali, kakšna je njegova plača. »V dvajsetih letih, kar sem v Merkurju, sem skupaj zaslužil milijon evrov. Veliko? Samo za tisto njivo tam (pokaže skozi okno), za tistih 6000 kvadratnih metrov, ki smo jih potrebovali, da se bomo širili, smo na primer lansko leto plačali milijon evrov in jih nakazali prodajalcu. Kaj je sedaj veliko? Potem prideva do etike in morale naših menedžerjev, za katero lahko rečem, daje na visoki ravni in primerljiva s tujino. Za menedžerja ni pomembno, ali je sociolog ali pravnik, bistvene so človeške kvalitete - imeti vizijo, ambicije in odnos do ljudi. Če Slovenec v trgovini nekaj ukrade, verjetno ne bodo rekli, da so sedaj vsi Slovenci tatovi. In če imamo med menedžerji nekaj ekscesnih primerov, to ne izraža povprečja. Pri nas pač preveč radi posplošujemo.« Bodo nekateri »sporni« menedžerji sploh nosili posledice? Organi pregona gospodarskega kriminala v tujini so mnoge že poklicali na odgovornost, pri nas pa nič. »Ne rečem, da se na tem področju pri nas nič ne dogaja, čeprav je res, da je odmevnost veliko manjša v primerjavi z velikimi državami, recimo z ZDA. Mi smo majhno okolje z razmeroma majhnim številom vrhunskih menedžerjev. A bojim se, da je kriza, kakršno smo spoznali doslej, še mila v primerjavi s tisto, ki jo bomo spoznali v prihodnjih mesecih. Zal nekateri signali kažejo, da gre vse skupaj v nepredvidljivo smer in da bo kriza svoje prave zobe pri nas pokazala šele čez tri ali šest mesecev. Upam, da posledice vseeno ne bodo tragične,« ugotavlja Igor Lah, podobno kot Bine Kordež: »Tudi jaz se sprašujem, zakaj se pri nas nič ne zgodi, se pa veliko posplošuje. Prišli smo v situacijo, da niso še nikomur nič dokazali, menedžerje pa obsojajo, da delamo vse narobe in da smo krivi za vse. Nikomur niso dokazali, kaj je bilo narobe, kakšna je bila škoda. Kdo? Imamo institucije, ki bi morale to početi in nepravilnosti dokazati. V Merkurju smo v desetih letih zaposlili 3500 ljudi. In sedaj pljuvanje kar počez, kot da bi bilo vse to delo in vse te rešene usode nič?« Univerzalnega recepta preživetja v krizi ni, ugotavlja Igor Lah: »Pomembno je ohraniti trezno glavo in iskati nove priložnosti, saj te v resnici obstajajo. Pri odločitvah, kam in kako, ne smete biti prehitri, pa tudi prepočasni ne. Najbolj bistveno paje, da ne sedete v kot in ne čakate, da bo vse skupaj minilo. To je najslabše! Vedno je mogoče uspeti, vsak čas je primeren in obenem noben čas ni pravi čas za uspeh. To je, kot rečeno, odvisno od človeka in spleta okoliščin. Čeprav je to postalo že fraza, je res, da je v kriznih časih za nekatere možnost uspeha celo večja. Preprosto zato, ker je večina zaradi krize običajno v nekakšnem krču, ker ne ve, kaj bi naredila. V prihodnosti, ki prihaja, so zato ob težavah možni tudi najboljši posli.« Branko Drobnjak nas je takoj opozoril na frazo 'Kriza je izziv' in je prepričan, da velja, karkoli si že mislimo: »Pada družbeni bruto proizvod, pada proizvodnja, manjša je potrošnja ... Karte so se premešale, iskati bomo morali nekaj novega, pogledati, česa ni, česa je preveč, po čem najbolj povprašujejo. Bile so največje krize v svetu, pa so ljudje znali preživeti, ker so odkrivali nekaj novega in drugačnega, kar je izboljšalo življenje. Ne pozabite na znanstveno področje, saj so v času hude krize izumili in odkrili marsikaj, kar nam je olajšalo življenje,« je optimističen Branko Drobnjak. »Dokler smo živeli hedonistično, je bilo potrebno manj napenjati možgane, sedaj je drugače.« Brane Šaiamon

Medij: Dnevnik - Denar In
Avtorji: Šalamon Brane
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga Denar In
Datum: 22. 04. 2009
Stran: 62