Zdajšnji delničarji nimajo predkupne pravice do novih delnic - bo pa k nakupu novih delnic povabljenih 12 največjih lastnikov, ki imajo več kot odstotekbanke. Mali delničarji so napovedali izpodbijanje obeh sklepov, ker da sta neskladna z ustavo. Seveda je treba opozoriti, daje skupščinski sklep samo formalnost, in povsem verjetno je, da banka znova ne bo našla dovolj vlagateljev za dokapitalizacijo in bo rešitev morala najti kako drugače. V nadaljevanju predstavljamo te možnosti. Brez odgovorov na najpomembnejša vprašanja Predsednik uprave Abanke Jože Lenič delničarjem ni odgovoril na nobeno pomembno vprašanje: □ Kdo bo banko dokapitaliziral po dveh neuspelih dokapitalizacijah? »Računamo tako na morebitne zdaj šnj e delničar) e kot na morebitne tretje. Skratka vsi, ki imajo resni interes, omogočili jim bomo skrbni pregled,« pravi Lenič. Neuradno resnega vlagatelja še ni, vendar pa banka in največji lastniki tudi s pomočjo finančnih ustanov iščejo kupca za banko. Q Zakaj banka razpisuje 90-milijonsko dokapitalizacijo, bonitetna agencija Fitch pa govori o 400-milijonski potrebi? Lenič (vodenje Abanke je prevzel januarja 2011) na vprašanje, kje vidi Abanko čez leto dni, odgovarja le: »Precej bomo okrepili poslovanj e s prebivalstvom in selektivno pristopili h kreditiranju gospodarstva - prvi pogoj za vse to je uspešna dokapitalizacija.« Potrdil je, da se umikajo iz kreditiranj a velikih podj etij. Q Zakaj so iz tokratne dokapitalizacije izločeni vsi mali delničarji, ki imajo manj kot odstotek Abanke? Temu sklepu se je glasno uprl celo Stanislav Valant, nekdanji prvi človek NFD, ker da šikanira male delničarje - medtem ko so za neuspele dokapitalizacije krivi veliki lastniki, kibodo zdaj povabljeni k nakupu poceni delnic. □ Kakšni so končni lanski rezultati Abanke? Čeprav delničarji odločajo o dokapitalizaciji, končni, revidirani rezultati banke sploh še niso obj avlj eni. Nerevidirana izguba je bila 76 milijonov. Q Kaj bo ponudila (če sploh kaj) imetnikom 120 milijonov evrov hibridnih obveznic? Obveznice so brez dospetja s trenutno obrestno mero 2,132 odstotka. So podrejene in izdane z namenom zagotavljanja kapitalske ustreznosti Tier 1, banka ima možnost odpoklica. Ker so obveznice podrejene, nimajo dospetja, banka pa ob morebitni izgubi zanje ne plačuje obresti, lastnike teh obveznic skrbi njihova vrednost. Kaj lahko Abanka proda? Prodaja finančnih naložb bi bila v Abanki le skromno olajšanje, čeprav bi si s tem nekoliko izboljšala likvidnostni položaj. Abanka ima med premoženjemza okoli 40 milijonov evrov finančnih naložb, ki ne sodijo v njeno osnovno poslovanje in s katerih prodajo bi lahko nekoliko izboljšala likvidnost. Med njimi imajo delnice Mercatorj a v lasti banke tržno vrednost 11,5 milijona evrov, delnice Save Re pa 4,5 milijona evrov. Kje je slaba banka? Sanacija Abanke je sicer povezana s sanacijo bančnega sistema, zlasti slabo banko - ko oziroma če ta kdaj bo. S finančnega ministrstva so nam včeraj na vprašanje, kdaj se bo začelo »čiščenje« bančnih portfeljev, odgovorili: »Znova poudarjamo nujnost čimprejšnje operacionalizacije ukrepov za sanacijo bank, kijih predvideva zakon, kar je glavna prioriteta za reševanje slabih terjatev bank, sprostitev posojilnega krča in s tem vnovičen zagon gospodarstva. Kot je minister za finance poudaril v svoj ih zadnj ih izjavah: neizvršni direktorji in vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev intenzivno delajo v zvezi s tem, da tako imenovana slaba banka čim prej zaživi kot podjetje.« Abanka bo na državni sklad ali svojo slabo banko prenesla slabe naložbe, kar bo potrebe banke po svežih sredstvih zmanjšalo za 60 do 75 odstotkov, odvisno od cene, po kateri se prenašajo terjatve. Pri tem seveda predpostavljamo oceno bonitetne agencije Fitch, da banka potrebuje okoli 400 milijonov evrov svežih sredstev. Banka tako ob prenosu slabih terjatev na državo v denarju potrebuje od 100 do 150 milijonov evrov. O tem, kaj bo z Abanko, pa z ministrstva Uroša Cuferj a pravijo le: »Dokapitalizacija Abanke je vpristojnosti uprave banke.« • W "^ m ___m _W V^^^^^^^l _____^^^^^Mt___W _^___>_?^i _i_____w ■■ftfg^mmr Bilančna vsota Abanke, d. d. Čisti dobiček/izguba K Abanke, d. d. 4.800 * 40 4.450 j— —V 4100 / 4Q 3750 / -80 7 . 6 3.598 / 3.400 -120 / 2008 2009 2010 2011 2012 2008 2009 2010 2011 2012 Op.: podatki za 2012 so nerevidirani. Op.: podatM za 2012 so nerevidirani. Vir: Abanka Vir: Abanka ►► Računamo tako na morebitne zdajšnje delničarje kot na morebitne tretje. ► Jože Lenič, predsednik uprave Abanke Vipa Največji lastniki Abanke Vipa posojila strankam, * ki niso banke Zavarovalnica Triglav k 25,6 Sava Kranj 3 ' 400 __^_^_^_^_^_^_^_U 23,83 Gorenjska banka X^^ mmmmmmmmm *W , 900 / Vzajemni sklad Triglav Steber Global mmmm * 7 ' 32 2.650 ' Hit Nova Gorica MMl 6,15 , 4 oo 2.527*-Drugi lastniki 2008 2009 2010 2011 2012 22,36 OP- : podatki za so nerevidirani. Vir: Abanka Vir: Abanka KAJ SO MOŽNE VARIANTE 190 milijonov evrov zagotovijo največji la-• stniki, predvsem Zavarovalnica Triglav in zunanji delničarji Verjetnost: majhna Največjim lastnikom (Sava, Triglav, Gorenjska banka, Hit) v zadnjih mesecih ni uspelo zbrati niti takrat zahtevanih 50 milijonov evrov. Sava nima denarja, Triglav pod vodstvom Matjaža Rakovca bi raje izstopil iz Abanke. Triglav se v sanacijo Abanke za zdaj vključuje le tako, da je pripravljen kupiti nekatere odvisne družbe, predvsem Abančno DZU. Dokler niso znani obseg slabih naložb in posledice dokončne sanacije, pa tudi drugih vlagateljev ne bo. Posledice: 90 milijonov evrov je v vsakem primeru le zasilna rešitev, ki banki omogoča kratkoročno preživetje. Banka bo še v izredno slabem stanju zlasti njene posojilne sposobnosti. Če oziroma ko bo zaživel projekt slabe banke in bo znan obseg prenosa slabih naložb, bo potrebna še ena dokapitalizacija v vrednosti od 50 do sto milijonov evrov. 2 90 milijonov evrov kot zasilni rešitelj vplača • država z državnimi družbami Verjetnost: V zdajšnjih okoliščinah je to najverjetnejši scenarij. Država namreč ne bi vskočila prvič - zlasti ker Abanka zaradi velikosti (7,8 odstotka trga po bilančni vsoti) pomeni sistemsko tveganje in ker je dokapitalizacija zaukazana do konca julija (vprašanjeje, kako bo pri tem datumu vztrajal novi guverner Boštjan Jazbec). Država bi v tem primeru verjetno prepričala paradržavni Triglav (njegov največji lastnike je Zpiz), da vstopi najmanj v četrtinskem deležu, ki ga že ima v Abanki. Država in druge državne družbe pa bi pokrile razliko (okoli 67 milijonov). Triglav sicer po dozdajšnjih izjavah uprave nima želje sodelovati pri dokapitalizaciji, pripravljen pa je pomagati v deležu, ki ga že ima. Nikakor pa ne želi prevzeti in sanirati Abanke. Posledice: Za banko to pomeni enak scenarij kot v prvi točki, torej začasna rešitev. Lahko pa ta scenarij prepreči nekatere strateške načrte Triglava, ki se želi podati v prevzem hrvaške Croatie Osiguranja in srbskega DDOR. Za ta prevzema bi Triglav potreboval svež kapital, ki pa bi ga zaradi težavne naložbe v Abanki in nejasnih finančnih potreb teže dobil. 3 Prodaja Abanke Vipa strateškemu • partnerju Verjetnost: srednja Največja težava je cena, ker Slovenija zdaj ni zanimiva za tuje finančne ustanove. To pomeni, da bo težko najti vlagatelja, ki bi bil pripravljen sanirati Abanko - pa tudi če za banko plača le evro -, saj trenutno ni znan niti celoten obseg potrebnih sredstev. Več možnosti za prodajo bo sicer šele, ko bo jasno, koliko bo banka s prenosom slabih terjatev razbremenila svoj portfelj. Posledice: Za banko in Slovenijo je to gotovo najboljša rešitev. Novi lastnik bi tudi priskrbel ves potreben kapital (razen tistega, za katerega bo jamčila Slovenija z nakupom slabih terjatev) ter poskrbel za takšno strategijo in poslovanje banke, kiji bo omogočilo normalno poslovanje v zdajšnjih razmerah v Sloveniji. 4 Združitev Abanke in • Gorenjske banke Verjetnost: majhna Pogajanja o združitvi obeh bank naj bi sicer potekala, a je težava v izvedbi. Banki se o tem pogajata že nekaj let, a ni soglasja v zvezi z menjalnim razmerjem, potrebne so nove cenitve. Hkrati združitev - tudi zaradi stanja Gorenjske banke - ne bi prinesla rešitve. Tudi postopek združitve je predolg, da bi to lahko odpravilo težave Abanke. Majhna možnost je sicer, da bi se združitev opravila po prenosu sredstev na slabo banko. Posledice: Abanka Vipa še vedno potrebuje dokapitalizacijo, kije nujna in mora zato biti narejena še pred združitvijo ali pa vsaj hkrati z izglasovano združitvijo. Ker je Gorenjska banka vsaj formalno kapitalsko trdnejša, bi skupna banka potrebovala manj svežih sredstev. Težava je dolgotrajen proces združevanja, zaradi katerega mora biti vsaj okvirna sanacija z izločitvijo slabih naložb izpeljana pred združitvijo bank. 5 Gorenjska banka prevzame Abanko • Vipa Verjetnost: majhna Gorenjska banka finančno ni dovolj stabilna (lanska izguba še ni objavljena) in bi pred prevzemom sama potrebovala strateškega partnerja. S tem pa se postopek celotne sanacije Abanke močno zaplete (skrbni pregledi ...) in časovno podaljša. Posledice: Postopek sanacije bi bil v tem primeru dolgotrajen, saj bi bil prepleten s postopkom združevanja oziroma konsolidacije bank in še krovnega strateškega partnerja.

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Lipnik Karel
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 09. 04. 2013 
Stran: 3