stro-kovnjakov, kar ni zaneinarljiv strosek, poleg te~a pa sepodjel.nikom ne zcli smiselno clefinirati postopkov in od-go-ornosti v primerih, ko so vloge lastnika, poslovodjein zaposlenega zcln.izene v eni osebi.AKtS 02. pravilniki so priporočljivi. Notranji pravilniki oz.akti podjetja so zagotovo zelo priporočljivi, če ne celozakonsko predpisani. Kot mora imeti vsaka zgradba te-melje, tako mora ludi podjetjc svoje pravne temelje za-sno'ati na določenih aktih oz. pravilnikih. Gre za prav-ne dokumente, ki se v vsakem podjetju pripravijo prilagojcno značilno.stim oz. posehno.stim slcdnjega, saj jcnjihov namen definirati in zapisati pravila ravnanja. po-stopanja, arhiviranja, protokola in vsega ostalega v pod-jetju. Akti oz. pravilniki, sklepi itn. so torej notranji prav-ni temelji, ki poenostavijo, če ne celo omogočijo dosle-dno, tran.sparentno, v določenih primerih pa so celo po-goj za zakonito poslovanje. Zapisana pravila so pomemb-na tako z vidika postavljanja pravil in postopkov poslo-vanja notranjih udeležencev, neredko pa so poinembnatudi pri poslovanju z zunanjimi udeleženci. Strokovnja-ki za posamezna področja toplo priporočajo kvalitetnopripravo aktov tudi v primerih, ko zanje ne obstajajo za-konska podlaga in sankcije. Kaj določa. Temeljni predpis oz. si.stemski zakonna področju prava družb v Sloveniji, ki se v strokovnihkrogih pogosto imenuje gospodarska ustava, je Zakon ogospodarskih družbah CZGD-1, Uradni li.st RS 42/2006,60/2006,26/2007, 33/2007, 67/2007, 10/2008). ZGD-1določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovi-tve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih pod-jetnikov posameznikov in posameznic, povczanih oseb,GIZ-ov, podružnic tujih podjetij in nji-hova statusna preoblikovanja. Takozakon določa tudi skupne korpora-cijsko pravne značilnosti gospodar-skih družb, kot so firma, sedež in za-stopanje ter dn-iga pravila poslovanja.kot so poslovne skrivnosti in prepo-ved konkurence, sodni register, po-stopki v nepravdnih zadevah ter pra-vila o poslovnih knjigah in letnemporočilu.Osnovne zakonske obveznosti, Priureditvi posameznih področij napoAli so rsotranjipravilniki in ahtiobvezni tudi zamajtina podjetja?Notranji pravilniki oz.akti podjetja sozagotovo zelopriporočljivi, če necelo zakonskopredpisani. KAKO SE IZOGNITI KAZNIM?in družbenjki malih družb so pogosto preddilemo, ali sploh, in če da, katere, kako in zakaj pripraviti notranjepravne akte podjetja. Priprava in ažuriranje pravilnikov oz. notranjihaktov pogosto zahtevata strokovno pomoč. MAG. TATJANA OUKIČ tuje zakon tudi na druge PotTGbfl p0predpise, sam papostavlja notranjih Bktihosnovne zakonske obve- 'znosti podjetij. Tako ZGD-1 pOClJetJa SG pOJaVlJapredpisuje obvezno vode- ~ ~ ~ pOdFOČJUn)e poslovnih kn)ig in pn- ' •'pravo letnih poročil, roke raČUnOVOdStVa,za oddajo in obliko odda- ~~ ~ ~)e letnih porocil. Postopkein način vodenja poslovnih kaCHOVSkin 111knjig pa prepušča pravilom ~~ podf-OČjih.o strokovnem ravnan)u na ' •'področju računovodenja, kiso zbrana v Slovenskih računovodskih standardih (SRS2006, Uradni list RS 118/2005). Šele SRS 2006 napotu-jejo podjetja na pripravo splošnih aktov na področjuračunovodstva, ki jih običajno sestavljajo podjetjapod imenom pravilniki o računovodstvu, pravilniki oblagajniškem poslovanju, pravilniki o popisu (osnovnihsredstev, zalog ...) itn. Prav tako naj dodam, da na upo-rabo SRS 2006 pri ugotavljanju davčne osnove napotu-je tudi materialni predpis o obdavčenju dohodkov prav-nih oseb (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb -2DDPO-2, Uradni list RS 117/2006, 90/2007, 76/2008 in 56/2008), ki se uporablja tudi za samostojne podjetni-ke. To pa pomeni, da je sestava notranjega akta (ali večnjih) v računovodstvu zelo priporočljiva, če ne celo ob-vezna. Sestava notranjih aktov, kot zapovedujejo SRS-ji,dobi svoj pomen zlasti v inšpekcijskih in revizijskih nad-zorih, pri čemer mala podjetja (razen tista z vrednostni-mi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu) podoločilih ZGD-1 revidiranju ne podležejo.Pravilnik o računovodstvu je po napotilih SRS 2006Splošen akt podjetja, v katerem podjetje oz. njegovi za-stopniki poleg osnovnih podatkov o podjetju oprede-lijo organiziranost in delovanje računovodstva, knjigo-vodske listine in poslovne knjige, ki jih podjetje vodi,vrste računovodskih izkazov in morebitnih poslovnihporočil, hrambo knjigovodskih listin, poslovnih knjig inletnih poročil ter način izkazovanja in vrednotenja po-stavk v računovodskih izkazih. Pri podjetjih, ki posluje-jo v statusni obliki samostojnega podjetnika, so pravi-la računovodenja postavljena v SRS 39. Slednji namrečdoloča, da je oblika splošnega akta pri podjetniku t.i.knjiga sklepov, ki se hrani 10 let po prenehanju opra-vljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno šte-vilko po časovnem zaporedju, vsebinsko pa sklepi izkazujejo sprejete računovudske usmeritve, način vode-nja in hramhe po.slovnih knjig itn. Pomembnost priprav epravilnika o računovodstvu oz. sklepa pri samostojnempodjetnikn si poglcjmo na konkretnem primeru. Po Slo-venskih računovodskih standardih se sredstva z nabav-no vrednostjo do 500 evrov knjigovodsko lahko eviden-0Za potrebe računovodske funkcijeje tudi v malem pod-jetju priporočljivo sestaviti pravilnik o popisu sredstev inobveznosti, katerega vsebinska razčlenjenost naj bo toli-ko bolj podrobna, kolikor večje je podjetje (kompleksnejšaorganizacija) in kolikor večje je število popisnih sred-stev (osnovnih, neopredmetenih, zalog materiala,nedokončanih izdelkov, proizvodov itn.). V enostavnejšihorganizacijah so pravila izvedbe popisa lahko tudi sestav-ni del pravilnika o računovodstvu.tirajo kot material ali kot clrohni inventar, ki se amortizi-ra. kar je seveda odvisno od izbire raČLinovodskc usme-ritve. Računovoclske LiKmeritve so načela, temelji, dogo-vori, pravila in navacle. ki jih pocljetje uposteva pri sesta-vljanju računovodskih izkazov. Slednje lahko podjetje za-radi n()'ih inlormacij ali novih dogodkov spremeni, veni-dar ima .sprememba usnieritve nčinke tndi za nazaj. V ko-likor pod]cl]c' izl)rane usmeritve nima zapisane, se v pri-meru inspekcijskega nadzora lahko poja'ijo tcžavc z do-kazo-anjem izl~rane računovodske usmerirve. pa četudigre za samo/aposlenega podjetnika v družlii ali samo-stojnega podjetn.ika. Posledice izbire usmerilvc, ,s kate-ro ,se v podjetju določena sredstva (npr. drobna orodja)evidentirajo kot material. bo imela za posledico izkaza-ne stroške materiala v tekočem letu, ki so seveda tudi od-hodki v davčnem obračunu in 7.manjsujejo davčno osno-vt). Izbira usmeritve, pri kateri se drobna orodja evidenti-rajo kot drobni inventar in torcj vpišejo v registcr osnov-nih sredstev, pa ho v izkazn nspeha podjetja izkazalastrosek amortizacije (torej le neki % nabavne vrednosti), v davčnem obračunu pa bo poleg odhodka tako izkaza-no orodje lahko prineslo tudi davčno olajšavo.tlela Z Pravilnik o blagajniskem po-slovanju določa organizacijo hlagajniškega poslovanja.način vplačevanja, razpolaganja in plačevanja 7. gotovinoter merila za določanje in uporabo blagajniskcga maksi-muma. Pri tem poudarjam, da bi določila iz pravilnika oblagajniskem poslovanju za podjetja, ki poslujejo v sta-tusni obliki samostojnega podjetnika, veljalu prilagoditispecifikam tc statiasne oblike, saj podjetnik prosto razpo-laga 7. gotovino, nima blagajniškega maksimuma in ob-veznosti obveznega polaganja iztržka, Navkljub temu aliprav zato, pa bi bilo priporočljivo v sklepih zapisati načinin postopkc dela z gotov-ino.2:8 Potreba po notranjih ak-tih podjetja se pojavlja ne le na področju računovodstva.temveč tudi na kadrovskih, tehničnih in o.sralili področjih,V nekaterih primerih gre za zakonske zahteve. spet dru-gič je priprava kvalitetnega akta pogoj za optimiranje po-stopkov znotraj podjetja ali v odnosu s poslovnimi par-tnerji, inšpekcijami itn.Zakon o delavnih i-aznierjih (L'radni list RS 42/2006.79/2006. 46/2007, 103/2007. 45/'2(:)08) določa. da je delo-dajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogojc za opra-vljanje dela na posameznem delovnem mestu oz. za vrstodela. kar pa ne vclja za delodajalce, ki zaposlujejo manjkot 10 zaposlenih (manjši delodajalci).Notranji akt, ki definira delovna mesta oz. vrsre dela, zah-tevane pogoje izobrazbe, veščine. itn.. v praksi imenu-jemo akt o sistematizadji (in notranji organizaciji). stro-kovnjaki in odvetniki na področju delovnega prava pa gapolcg ostalih aklov v kadrov.skem delu toplo priporočajotudi podjetjem z manj kot 10 zaposlenimi.(JO eW6V. Tako lorej. Pravilniki oz. ostalinotranji akti so zelo zelo priporočljivi, v nekaterih primerihso celo zakonsko predpisan temelj dobrega. zakonitegain transparentnega poslovanja tndi najmanjšcga podjetja.V primeru, da pravilnika (akta, sklepa.itn.) ne boste imeli, boste v najboljšemprimeni težko dokazovali pravilnostizpeljanega postopka v inšpekcijskemnadzoru (npr. davčni ali delovnoprav-ni nadzor), v slabšem primeru pa bo-ste celo kaznovani. Tako se na primerz globo od 750 du 2000 evrov kaznuiedelodajalec - pravna oseba ali samo-stojni podjetnik, če ne določi pogojevza opravljanje del delavca na podlagipogodbe o zaposlitvi za posanieznodelovno mesto ali za vrsto dela, torcj.če ne sestavi akta o sistematizaciji. ' zglobo od 750 do 2000I evrov se kaznujepravna oseba,če ne; določi pogojev zaopravljanje deldelavca na podlagipogodbe o zaposlitvi.

Medij: Kapital
Avtorji: Đukić Tatjana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 09. 2008
Stran: 56