sodelovanju, Radenska pa je še isto leto od Pivovarne Laško odkupila blagovno znamko Ora. Aprila 2000 je bil imenovan nov nadzorni svet, ki je mehčal posteljo za poroko med Radensko in Pivovarno Laško. Predstavnika kapitalske in odškodninske družbe v nadzornem svetu, torej dveh pri lastninjenju Radenske ključnih paradržavnih skladov, sta interes potencialnega lastnika že razkrila s tem, ko nista podprla novih vlaganj v turizem, v obnovo Diane in gradnjo igrišča za golf. Prijateljski blišč, a le za lahkoverne Pivovarna Laško in Radenska sta 31. avgusta 2000 prevzeli splitsko pivovarno Prerada, d. d. Radenska je s svežim denarjem plačala 20-odstotni lastniški deležen prezadolženega splitskega podjetja. Speljani prevzem, ki se je za Radensko kmalu pokazal kot povsem zgrešen, naj bi bil vzorec »prijateljskega duha« pri osvajanju novih podjetij in tržišč predvsem v smeri juga. Le teden po tem, 6. septembra 2000, sta Radenska in Pivovarna Laško objavili prevzem. Pivovarna Laško je postala z menjavo delnic, torej brez tolarja svežega denarja, večinska lastnica Radenske. Lastniki Radenske so dobili za 100 delnic Radenske 56 delnic Pivovarne Laško. O poštenosti takratnega menjalnega razmerja (1 proti 1,77) poznavalci dvomijo še danes. Tečaj vrednosti delnic Pivovarne Laško je slab mesec po prevzemu Radenske na borzi občutno padel, delničarji Radenske pa so z menjavo izgubili tretjino prvotne vrednosti naložbe. Ključna za snovanje prevzema naj bi bila napoved Coca Cole za prevzem Radenske. Politika se je odločila, da jo je treba zaradi »nacionalnega« interesa ubraniti pred tujci, soglasje pa je dal še takratni predsednik države. Ob prevzemu je bilo jasno rečeno, da v skupni postelji ne bo prostora za turizem in gostinstvo, ki da se mora postaviti na lastne noge, denar Radenske od prodaje mineralnih vod pa bo šel za vlaganja na tuje trge. Uprava Radenske z domačimi lastniki, ki so vendarle bili, kljub manjšinskemu lastništvu v Radenski, ključni akterji na gospodarskem, finančnem in kapitalskem trgu v Pomurju, v odločilnih trenutkih ni izkoristila prevzemne moči, ki jo je imela. To bi lahko izpeljala na primer s kupovanjem deležev Pomurske investicijske družbe, s čemer bi pred prevzemom obvarovala sebe in posredno postala pomemben lastnik v pomurskem gospodarstvu. Revščina blišča Pivovarne Laško Pivovarna Laško je oktobra 2000, takoj po preteku prevzemne menjave delnic (postala je skoraj 84-odstotni lastnik Radenske), zaradi velikih likvidnostnih težav začasno prodala delnice iz sklada lastnih delnic tuji banki. Pivovarno naj bi zdesetkala naložba v splitsko pivovarno, vredna 20 milijonov evrov. Za nakup 20-odstotnega deleža je dala Radenska pet milijonov evrov, čeprav ji naložba ni prinesla nobene koristi, ne poslovne ne upravljavske, ko je Radensko prevzela Pivovarna Laško, pa niti finančne. Gre za zapravljeni denar, s katerim je Radenska zgolj »prijateljsko« sofinancirala prevzem splitskega podjetja za Pivovarno Laško. V Radenski so se začele »čistke« Takoj po prevzemu se je v Radenski začelo »čiščenje«, najprej s prodajo ali zapiranjem vseh manjših gostinskih objektov, s prodajo slabih terjatev domači finančni družbi, v letu 2000 pa so s ponovno cenitvijo odpravili še precenjenost sredstev. Tako očiščena Radenska je bila nared za prodajo hčerinskih družb. Po finančnem čiščenje je sledilo še kadrovsko, ko sta junija 2000 družbo morala zapustiti direktor za ekonomiko in finance ter odgovorna oseba za kadrovske zadeve. Podpiranje pivovarske vojne, drugo večje oškodovanje Radenske Februarja 2002 je z mesta direktorja Radenske odstopil Alojz Behek, razlog pa naj bi bila izguba, ki jo je ustvaril kot zaveznik Pivovarne Laško pri pivovarski vojni. Radenska je prodala delnice Pivovarne Union Gorenju, tam so jih po dogovoru s Pivovarno Laško »čuvali«, potem pa prodali z dobičkom. Radenska je imela zaradi zapravljene priložnosti izgubo, po nekaterih podatkih dobrih pet milijonov evrov. Napovedane tožbe malih delničarjev zaradi oškodovanja družbe so zadele odgovorne pod vrhom. Radenska prodala turizem Radenska je leta 2002 začela prodajati naložbe, ki jih je imela v pomurskem turizmu, končala pa je novembra 2004. Prodala je Terme Lendava (54,27-odstotni delež), družbo Zvezda - Diana (100-odstotni delež), Ekoss (100-odstotni delež), Robotiko Kogler (49-odstotni delež) in nazadnje Zdravilišče Radenci (100-odstotni delež). V sklopu zadnjega posla med Radensko in Termami 3000 oziroma Savo Kranj je Radenska februarja istega leta prodala še 14-odstotni delež v Zdravilišču Moravske Toplice. Poslovno leto 2004 je bilo za Radensko, kljub obljubljenim sinergijskim učinkom prevzema, porazno. V prvih devetih mesecih je družba ustvarila le desetino čistega dobička iz predhodnega leta ali konec leta še vedno za več kot polovico manj. Pivovarna Laško iztisne iz Radenske male delničarje, da bi imela proste roke ob morebitni prodaji Pivovarna Laško je maja 2005 z namenom izglasovanja sklepa o umiku delnic Radenske z borze povečala svoj lastniški delež na 92,6-odstotka, malim delničarjem pa ponudila skromno odpravnino. Ponujena cena namreč ni presegla vrednosti delnice na borzi. Ob tem da je Radenska v letu 2004 že imela za 54,6 milijona evrov kratkoročnih finančnih naložb. Kmalu po tem so se nekateri mediji dokopali do podatkov o tajnem dogovoru 12. avgusta 2005, ko se je Janez Janša sestal z Igorjem Bavčarjem, Tonetom Turnškom in Matjažem Gantarjem. Zgodba z Mercatorjem naj bi se razpletla tako, da bi Istrabenz in Pivovarna Laško kupila deleže v Mercatorju, zatem pa bi prezadolžena Pivovarna Laško prodala Radensko Agrokocu in Fructal družbi Delta Holding. Scenarij zaradi razkritja in nedorečenega vprašanja glede lastništva Dela ni bil izpeljan. Takoj za tem je Tone Turnšek napovedal odhod v pokoj, oktobra pa ga je zamenjal Boško Šrot. Po dveh letih stagnacije in razmeroma slabih pogojev poslovanja je Radenska v letu 2006 dosegla občutno rast prodaje. Direktor družbe Zlatko V. Hohnjec je zato napovedal za leto 2007 občutna vlaganja v razvoj, predvsem v vodne vire. Napovedanih naložb ni izpeljal, saj mu lastnik ni dal mandata za naslednje obdobje. Pivovarna Laško Radenske ni prodala, jo je pa zastavila za najemanje posojil Pivovarna Laško Radenske ni prodala, jo je pa leta 2007 skoraj v celoti zastavila za najemanje posojil zase, ob tem da je Radenska isto leto samo zaradi danih kratkoročnih posojil povezanim osebam ustvarila več kot 408 tisoč evrov obresti. Zaradi domnevno spornih postopkov konsolidacije lastništva v Pivovarni Laško, v katerih naj bi sodelovala tudi Radenska, je Agencija za trg vrednostnih papirjev maja lani sprožila postopek. Leto 2008 se je končalo tako, da je postal Boško Šrot večinski lastnik Pivovarne Laško in posredno Radenske. Posel je izpeljal s pomočjo finančne družbe Infond Holding. Mediji blizu virom informacij so že objavili podatke, da naj bi pri financiranju nakupa sodelovala tudi Radenska. So to in napovedana prevedba najetih posojil prezadolžene finančne družbe Infond Holding v lastniške deleže ter načrtovana dokapitalizacija le-te ob pomoči nebančnih vlagateljev razlog, da je Radenska spet dobila novega direktorja, četrtega v desetih letih? Majda Horvat Število __._ Čisti Kratkoročne Dolgoročne Investicije e ° zaposlenih dobiček fin, naložbe fin, naložbe v razvoj družbe 2001 437 2,7 3,5 16,2 0 2002 431 4,9 3,4 305 0 5,3 2003 403 4,1 2,6 61,4 0 5,8 2004 384 1,0 1,6 55,0 0 5,4 2005 326 1,4 4,1 72,8 02 3,2 2006 293 1,2 7,0 111,7 01 3,7 2007 j 261 1 1,9 j 25,3 | 64,2 | 62,7~ | 0,5 ~ *finančni podatki v mio. EUR

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Horvat Majda
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 12. 02. 2009
Stran: 6