brez sprememb ni spre-memb. Poslanci so se strinjali, da jedobro, da ima poslovodske sposobno-sti in da ni povezan z gradbenimlobijem. Žerjavu, magistru kemijsketehnologije, ki je prišel v Langusovo4 v Ljubljani iz lendavske Nafte, vsajpovezav z gradbenimi podjetji nihčeni mogel očitati. Novi prometniminister je napovedal zamenjavotakratnega predsednika upraveDarsa Rajka Siročiča, kar je kmalu ure-sničil, v letošnji pomladi pa jevodenje Direkcije RS za cestenamesto Vilija Žavrlana prevzel kotvršilec dolžnosti direktorja GregorFicko.Žerjav je hitro presekal gordijskivozel v zgodbi o nedelujočih Siemen-sovih zapornicah na progi Ormož-Murska Sobota, ki se je vlekla štirileta, saj so na njegovo zahtevozapornice vklopili, a niso imeleuporabnega dovoljenja. RadovanŽerjav je pokazal v letošnjem majuprecejšnjo odločnost, ko je javnozagrozil z odstopom, če ga bodoPomurci še naprej izsiljevali, da morabiti avtocesta med Mariborom mLendavo dokončana do konca tegameseca, a so se duhovi pomirili. Vponedeljek, 16. junija, je prometniminister prilepil prvo vinjeto. Vinjetemenda niso njegovo maslo, ampaknaj bi bila sprememba sistemacestninjenja v Sloveniji kar vladnioziroma Janšev projekt. Potem ko soletos spomladi uspešno saniralioziroma pohrapavili preveč gladkabetonska vozišča v trojanskih inprimorskih predorih, je takoj poodprtju predora Šentvid odpadel kosometa. To se je ponovilo pred dneviin šele po tem so predor zaprli izvarnostnih razlogov, dokler ne bodoobloge v celoti zamenjali. To bi moralistoriti že veliko prej in zadnjiincident, ko je kos ometa padel nanemški avto, kaže, da prometnoministrstvo vsaj okrog predoraŠentvid ne obvladuje položaja. Za to jeprav gotovo odgovoren tudi minister,ki je, ko so šentviški predor 6. avgusta še petič zaprli, samo nemočno izjavil:"Danes sem popolnoma na tleh. Nitine vem, kaj bi ob tem dogodkupovedal. Ko sem se vrnil z dopusta,sem takoj podpisal odločbo o zaprtjupredora do nadaljnjega, vsaj dokler nebo odstranjen ves protipožarni omet."Minister in uprava Darsa sta natoponudila odstop.PlusiNi povezan z gradbenimi lobijiMlnusiPredor šentvidOdsotni____________Lovro ŠturmVANESSA ČOKLPlusiPoceni notarje in razširi notarskomrežo.Pravosodna politika v usodovdanemu sodstvu spiše programproti sodnim zamudam, oklican zaLukendo, po prvi strasbourškiobsodbi Slovenije zaradi prepočasnihsodišč. V sodni sistem gredo novisodniki, da bi gasili zamudništvo,odpirajo se novi prostori za pravosod-nike. Namesto začasnih sodnikov,kakor je želel minister, več stalnih,zato jih zna biti slej ko prej preveč, apravosodni politiki ne uspe izumitidveh vrst sodnikov, redne in začasne,ob čemer se je pojavila bojazen, da seželi stare sodnike "mehko" zamenjatiz novimi.Pravosodni minister, nekdanjiustavni sodnik, je najstarejši članvlade, to pomlad je dopolnil 70 let,ima pa več energije kot pol mlajši.Zakon o verski svobodiMinusiNerazumljiva odsotnost pravosodne-ga ministra v sodniškem boju zadostojen neodvisni položaj, kivključuje ustrezne plače. Vojnasodnikov in vlade, ki gre od prvegapadca Virantovih sodniških plač preciustavnim sodiščem prek protestnihzborov, opozorilne stavke do belegaštrajka sodnikov, škodi vsem v neprav krepki pravni državi poslovensko. Sodnikom, uporabnikomsodišč, ki sodnike v glavnemsatanizirajo, obenem pa jih vsakoleto zasujejo s krepko čez polmilijona novih sporov, in politikivključno s Šturmom, ki pravi, da ssodniki deli večino pogledov. Vsi imajo svoj delež krivde za današnjeslabo stanje.Minister, borec za človekove pravicein proti totalitarizmom, ne morezakriti vtisa, da ima morda etičnezavore do tistih črnih tog, ki sopreživele prestop v demokracijo.Neverjetno zakonodajno hitenje inhiperprodukcija paragrafov.Hudo preskromno predebatiran novikazenski zakonik z dosmrtno ječo.Neproduktivna vojna okrog predsed-niškega stola na Ijubljanskemokrožnem sodišču.Propagira se e-pravosodje, v sodnihdvoranah pa naprej kraljuje tehničnakamena doba.Vojna s sodniki_________Gregor VirantVASIAJAGERPlusiReforma sistema plač v javnemsektorju. Petega junija letos je bilapodpisana krovna kolektivnapogodba za okoli 160.000 zaposlenihv javnem sektorju, s katero je bilaoblikovana pregledna ureditev plač,poenoteni kriteriji za določanjenjihove višine in dorečen 13-odstotnidvig v štirih etapah do leta 2010. Stem je minister za javno upravoGregor Virant dokončal reformo, kise je začela pred šestimi leti, inpopravil krivična razmerja izprejšnjega sistema.Odprava administrativnih ovir:Virantovo ministrstvo je oblikovalopregleden sistem elektronske upravenamesto čakanja v vrstah naupravnih enotah. Obenem je Virantskupaj z ministrstvom za gospodar-stvo oblikoval projekt VEM, Vse naenem mestu, ki je podjetnikomomogočil registracijo in urejanjedokumentov po spletu.Delovne sobote v upravnih enotah,vsako prvo soboto v mesecu od 8. do12. ure. Na koncu je novi delovni časobveljal le za upravne enote inobmočne izpostave davčne uprave,vrste pred okenci na upravnihenotah pa so se precej zmanjšale.Boj z Erjavcem: potem ko je vladapopustila pritiskom ministra zaobrambo Karla Erjavca in v novelozakona o sistemu plač v javnem sektorju vnesla dolocbe, ki sopostavljale vojake v privilegiran položaj, je minister Virant 14. majaodpovedal podpis kolektivnepogodbe za javni sektor. Nekaj dnikasneje je ponudil odstop, s čimer sije pridobil naklonjenost javnosti indosegel, da je vlada odstopila odkrivičnih določb.MinusiKonfliktnost: Brezkompromisnostpri reformiranju plač ga je mnogo-krat vodila v konflikte. Spor ssodniki, ki se je i. julija spremenil vbelo stavko, ki še traja, se je začel žekmalu po začetku pogajanj o plačnireformi, krovnemu zakonu pa jenakopal dve ustavni presoji. Nepo-pustljivi minister se je zapletel vspore tudi s šolniki, zdravniki,cariniki... Za 30. januar lctos pa jebila celo že napovedana splošnastavka celega javnega sektorja.Minister Virant je izbruhe nezadovolj-stva utišal v zadnjih trenutkih,vseeno pa je pomemben del tehkonfliktov še vedno nerazrešen inpredstavlja grožnjo za komajuveljavljeno plačno reformo.Imenovanja načelnikov upravnihenot: v začetku letošnjega januarja jeminister imenoval nove načelnikedesetih upravnih enot. Kritiki načelu z zamenjanim načelnikom UEKrško so mu očitali, da je delovalklientelistično, Virant pa je kritikeodločno zavrnil.Protikorupcijski zakon: ministrstvoza javno upravo je oblikovalo zakon oprepovedih in omejitvah za nosilcejavnih funkcij, ki ukinja komisijo zapreprečevanje korupcije. S tem si jenakopalo kritike določenih menda-rodnih protikorupcijskih organizacij,med njimi Transparency Internatio-nal, ta pa je Viranta o nesmotrnostinjegovega početja opozorila tudipisno.Prvoosebna izkušnja______Dimitrij RupelALEŠ LEDNIKPodročje zunanje politike je medvsemi vladnimi resorji morda najbolj"predvidljivo", še toliko bolj, če gavodi politik s tako dolgim ministr-skim stažem, kot ga ima zunanjiminister Dimitrij Rupel. S sedanjovlado Slovenija pred štirimi leti ni1 dobila novega zunanjega ministra, no vi so bilipolitične barve, v katere seje odel, in pa pristop, s katerim se jelotil reševanja odprtih vprašanj ssosednjo Hrvaško. Da bi se Hrvaškakončno enkrat uklonila, je po rednihizmenjavah diplomatskih (tudiostrih) not prišlo spoznanje, da botreba počakati na začetek našegapredsedovanja EU. In še takrat, česmo pošteni, nam razveljavitveekološko-ribolovne cone za državečlanice Evropske unije najbrž ne bibilo uspelo doseči brez podporeItalije. Odnosi s sosedami se vminulih štirih letih niso bistvenoposlabšali, niso pa se tudi bistvenoizboljšali. Slovenska manjšina v Italijije zaradi zaščitnega zakona danes vznatno boljšem položaju kot manjši-na na avstrijskem Koroškem, kjer jeslovenska zunanja politika za hrbtomkoroških Slovencev podprla "zgodo-vinski kompromis" o topografiji, šepreden so se o njem izrekle manjšin-ske organizacije.Sicer pa je slovensko zunanjo politikov minulih štirih letih še najboljzaznamovala prvoosebna izkušnjazunanjega ministra, pa naj je šlo zapošiljanje vojaških mštruktorjev vIrak, reševanje Toma Križnarja,besedno vojno s pokojnim predsedni-kom Drnovškom, nediplomatskokadrovanje v Mladiki ali pa agolj zapoduk medijem, da se z opcijo, ki jezmagala na volitvah, ni dobro bosti.In medtem ko se je zunanji ministerbolj kakor z zunanjo politikoukvarjal s slovenskimi mediji (zdajkot oblastnik, zdaj kot avtor), se namje zgodila še afera "diplomatskapošta".Sta pa začetek in konec slovenskezunanje politike v tej vladi zaznamo-vala dva velika in razmeromauspešna dogodka, ki sta vsaj zakratko odvrnila pozornost odkromčnih težav slovenske diplomaci-je. Leta 2005 smo v Ljubljani gostilivrh Organizacije za varnost insodelovanje v Evropi (OVSE), predpoldrugim mesecem smo sklenilipredsedovanje EU. In če v vmesnemobdobju zunanji minister ne bi bil rea-giral ob vsaki kritiki kakor žrtevtotalitarnega režima, bi bilo uspehovnajbrž še več.PlusiVrh OVSE v LjubljaniPredsedovanje Evropski unijiMlnusiS sosedami nič novega Ambrus velika packa______Dragutin MateELIZABETAZORMAN"Če bi dobili rezultat, da policistomzelo zaupa 80 ali 90 odstotkovdržavljanov, potem je s policijo nekajhudo narobe," je ob predstavitviraziskave, ki je med drugim ugotavlja-la, kako smo Slovenci zadovoljni znašo policijo, dejal psiholog PeterUmek. Po tej definiciji z našo policijoni prav nič narobe. Je pa štiriletnimandat notranjega ministra Draguti-na Mateja pretresala množica afer.Začelo se je z odstavitvijo prvegapolicista v državi Darka Anželja.Kljub temu da ga je minister hvalil, gaJe vlada odstranila, na njegovo mestopa postavila Jožeta Romška. Do danesse je nabralo spraševanja, kdo vresnici vodi policijo: Romšek ali Mate.Kadrovski cunamiji policistov nisospustili iz rok vsa štiri leta. Zamenjaniso bili prav vsi direktorji policijskihuprav, policijo zapuščajo preizkušenikadri, število policistov pa je vladaumetno dvignila z zaposlitvijo"schengenskih" policistov, ki so topostali le s kratkim tečajem. Zaradireforme plačnega sistema so policistinapovedali stavko, a so si natopremislili.Mateju vsaj še nekaj let ne bosta dalispati dve imeni - Strojanovi inAmbrus. Ko je zavrelo med občaniAmbrusa zaradi romske družine, seje vmešal minister in Ambrušanomobljubil, da se Romi nikoli več nebodo vrnili v njihovo naselje. Tudi toje dalo moč občanom, da so čez nckaj dni pregledovali policijske avtomobi-le. Matejevo ravnanje v zadeviAmbrus je bilo med povodi za lanskointerpelacijo. Poleg zadeve Strojanjeopozicija Mateju očitala slab nadzornad zasebnimivarnostnimi družba-mi (povod je bila smrt mladeničapred Ijubljansko diskoteko Global),nepravočasno in z zakonom nesklad-no ažuriranje volilnih imenikov,politizacijo policije in erozijovarnostnega sistema. Mate jeinterpelacijo preživel. Novvalogorčenja je sprožil v začetku letošnje-ga julija, ko je v zadevi Penko-Zidarjavno napadel Ijubljanskega preisko-valnega sodnika in diskreditiralnjegove odločitve. 0 tem, ali je lov natajkune dobra ali slaba plat vMatejevem ministrovanju, so mnenjarazlična. Deklarativno je pregongospodarskega kriminala enaosnovnih nalog policije.Se pa lahko Dragutin Mate pohvali zvstopom Slovenije v schengenskiprostor. Čeprav je marsikdo pričako-val, da bosta odprtje severnih mej inpoostritev na južni.meji prineslanemalo težav, se je prehod zgodilskoraj brez začetnih težav.PlusiSlovenija v schcngenskem rcžimuMinusiTekoči trak afer Križi in težave_________Andrej BajukSREČKO KLAPŠFinančnemu ministru se je nabralokar nekaj križev in težav. AndrejBajukje evroseanse izvedel korektno,čeprav se je moral večkrat branitipod točo kritik o naraščanju inflacije,ki so padale iz kabineta in iz ustevropskega finančnega ministraJoaquina Almunie. Predsedovanje EUm uvedba evra sta seveda plusa, atemelji so bili položeni še veliko predletom 2004, kar se pri pripenjanjuzaslug rado pozablja. Davcnareforma, po Bajuku največji dosežek,pa je začela kazati pravi obraz, kosmo državljani prvič od Dursa dobiliinformativne račune, ki so brezugovora postali tudi že odločbe (taplus lahko pripišemo nekdanjemušefu Dursa Ivanu Simiču). Nižji slojiso praviloma morali placati nekajcvrov več dohodnine, srednji sloj kakdesetak manj, davčna reforma pa jenajbolj razbremenila višje sloje, a jenajbrž še opazili ne bodo. Res je, da seznižuje obdavčitev plač, a pocasi inpostopoma. Največji minus pa si jeBajuk prislužil z obdavčitvijotrgovanja z izvedenimi finančnimiinstrumenti na letni ravni celo 40-odstotno, karje krepko zbilo tečajena Ljubljanski borzi, posebnegadavčnega učinka pa ne bo, ker sebodo tovrstni redki špekulanti s temiinstrumenti v EU igrali prek podjetij.A uvedba je zvenela populistično vslogu "država obdavčuje turbodobičke". Bajuk je priznal, da mu je šeposebno žal za stanovanjsko davčnoolajšavo, ki jo je neposrečenonadomestil z zakonom o hipotekar-nih obveznicah.Sprva dobro mišljena privatizacijaNove KBM z javno prodajo delnicdržavljanom in institucionalniminvestitorjem pa se je pričela sesuvatikot hišica iz kart. Od zapletov z izbiropravih, dobro poučenih vlagateljevna Bermudih do tega, da so pri delitvipogače med domače sklade naknad-no uvrstili največjega NFD StanislavaValanta, pa do hitre prodaje "dolgo-ročnih vlagateljev" v davčnih oazahm padanja teiaja delnice Nove KBMvse do izhodiščnih 27 evrov m zadnjiteden še za evro nižje. Državljani sobili nezadovoljni tudi z nizkodividendo, saj si je država predlaniodrezala trikrat več dobička, zatoupamo, da do septembra ne bo šekakšnih zapletov z dodatnimadvema delnicama, ki ju bodo prejelizvesti delničarji na deset zagotovlje-nih delnic Nove KBM, če jih niso žeprodali.Bajuk samokritično priznava, da nisobili najbolj uspešni pri pokojninskih reformah. Ni veliko finančnihministrov na svetu, ki bi se hvalili sproračunskim presežkom, kije tudirezultat višjih davčnih (tudi dohod-ninskih) prihodkov, in obenem meddosežke uvrščali tudi davčnerazbremenitve.PlusiDavčna reformaPrivatizacija Nove KBMPredsedovanje Evropski unijiUvedba evraMinusiStroka pravi, da je še vcdno prevelikaobdavčitev plač.Nepregledna prodaja pravnimosebam, ki so dclnice takoj prodale;padanje tečaja; državljanom bi lahkoprodala večji delež namcsto vračilastotine milijonov evrov preplačil.Temelje evru so tlakovali tudiprejšnji ministri, predvsem padržavljani, ki so zategnili pas. Prvi med prvimi_________Vasko SimonitiPETRAVIDALIPlusiTa plus je lahko interpretiran kot"lokalpatriotski", vendar pa ima alibiv decentralizaciji kot vrednoti:ministrstvo za kulturo je najprej- narocilo strokovno študijo onajboljšem kandidatu za evropsko- prestolnico kulture in "stroka" jepriporočila izključno Ljubljano.Mednarodna komisija pri ministr-stvu (s tujimi m slovenskimi, strokovnjaki) pa je temu priporočilukljubovala z izborom Maribora spartnerskimi mesti. In minister je,kljub ocitkom poražencev, izborpodprl.Ustanovitev Agencije za knjigo naj bipomenila uresničitev dolgoletnegasna pišočih o "lastnem teritoriju".Seveda pa lastni teritorij, kot se jeprav v tem obdobju pokazalo priFilmskem skladu, m nujno tudi"osvobojeno ozemlje". Agenciji bomotorej lahko dali ustrezen predznakšele, ko bomo delili pluse in minusečez štiri leta. Enako velja za nekateredruge zakonske ureditve (in treba jereči, da je to bilo zakonodajno plodnoobdobje), sprejete tik pred zaključ-kom mandata, ki si jih minister štejev plus.MinuslMinister Vasko Simoniti šteje zakon oRadioteleviziji Slovenija in spremem-be in dopolnitve medijskega zakonamed svoje pluse. Praksa tega nedokazuje. Tudi če pri prvem zakonuodmislitno dolgoročno negativnoposledico - ustoličenje politicnegavpliva, ne moremo odmisliti slabegatelevizijskega programa. In kar se dru-gega zakona tiče: kakovost medijskihvsebin ni boljša, tudi tako imenovanimedijski sklad ni prinesel bistvenihizboljšav. Razen v redkih izjemahsmo bili v imenu "uravnoteženosti"price stalnemu favoriziranju inpodpori neprofesionalizma.Običajne kadrovske menjave na vrhukulturnih institucij so dobileneobičajne razsežnosti. Na čeluFilmskega sklada so bili, po odstavlje-m prejšnji garnituri, nenehni vedeji,začasnost pa je zadela tudi filmskeustvarjalce in slovenski film. Serijo"kritičnih menjav" (Slovenskakinoteka je z novim vodstvomizgubila svoj profil in zagon) jeminister pred koncem mandatazakljucil z ravnateljem IjubljanskeDrame Janezom Pipanon, ob čemerso nestrinjanje javno pokazali tudinekateri dotedanji Simoniti)'evizavezniki. Drznem si misliti, da bimorali ministri za posledice takšnihodločitev odgovarjati, četudi se bodopokazale šele v naslednjem mandatu.Čeprav je nediplomatski pristop kpomembnim stvarem po presojipodpisane zaščitni znak cele vladnegarniture, je bil minister za kulturoVasko Simoniti s skoraj že pregovor-no aroganco prvi med prvimi. Svojpravje podpiral z ostrimi, ciničnimi reakcijami na kritike in tako puščalvtis arbitrarnosti (in političnosti)odločitev tudi v primerih, ki bi lahkoimeli strokovni alibi. V ta "vedenjskisklop" sodi tudi netransparentna,tako rekoč šušmarska podporaSlovenski matici, ki bi jo bilo mogočepodpreti tudi z javnimi argumenti mukrepi.Ministrstvo za dva_______Marjeta CotmanTANIA MILAKOVIČMarjeta Cotman, ministrica za delo,družino m socialne zadeve, je predslabima dvema letoma dobila dokajnehvaležno nalogo. Sredi mandata jena ministrskem stolčku nasledilaJaneza Drobniča v času, ko so bilisindikati in delodajalci že tako sprti,da je socialni dialog skoraj zamrl. Poprotestu sindikatov pri predsednikuvlade smo dobili drugo žensko vvladi. Pogovori pod taktirko noveministrice so ponovno stekli, tako osocialnem sporazumu kot delovnizakonodaji. Koliko ji je pri tempomagalo izhodišče, da "pri social-nem sporazumevanju ni zmagoval-cev", lahko le ugibamo. Zagotovo paje bilo potrebne veliko modrosti,predvsem pa posluha in strpnosti, kijih tudi sicer še vedno pogosteještejemo k ženskim vrlinam, da sosocialni partnerji ponovno sedli zapogajalsko mizo. Strpnostije mendanajbolj primanjkovalo njenemupredhodniku. To so mu očitalimnogi, ne le sindikati, čepravje zasevedno trdil, "sem in bom ostal strpenčlovek". Še posebej ko je teklarazprava o istospolnih partnerskihskupnostih, nasilju v družini,denarnih socialnih pomočeh instrategiji za večjo rodnost. Ministrica je med našim predsedova-njem Evropski uniji ugotavljala, da v1 nobeni izmed evropskih državpravzaprav delo, sociala in družinaniso pod eno streho. Morda bo o temvendarle začcl razmišljati novipredsednik vlade, kdorkoli že bo.) Tako Cotmanova kot Drobnic sta bilanajbolj zadovoljna z vse manjšimabrezposelnostjo in revščino. Vsajstatistika kaže tako. A velja bitipreviden. Živeti in preživeti izo mesecavmesccles50oinmanjevripokojnine ali z nekaj evrov višjominimalno plačo je danes pravaumetnost, čeprav statistično vsi tidržavljani naj še ne bi sodili medreveže. Še bolj smelo kot neuvrstitevmed socialno ogrožene pa je na hitroin brez tehtnejšega razmislekazamrzniti denarne socialne pomoči,kar se je zgodilo še pod ministromDrobničem, ko je bil sprejet zakon osocialnih transferjih. Veliko hudekrvi in jeze je prinesel mnogim,sledili so popravki in dodatki, a sprecejšnjo zamudo, zato ne preseneča-. jo očitki, da gre zgolj za predvolilnebonbončke, predvsem upokojencem,ki štejejo več kot pol milijonavolivcev. Manj zadovoljni so zaposle-ni z nizkimi dohodki, ki draginjskegadodatka ne bodo dobili. Je že tako, daje hkratna skrb za dojenčke in mlade,zaposlene in starejše sila zahtevna.Ugoditi vsem pa sila težko, ce že nenemogoče.PluslPolitično spodbujanje višje rodnostise je končalo v predaluMinusiZakon o socialnih transferjih je zaleto dni zamrznil denarne pomočinajranljivejšimVsi so nezadovoljni_______Zofija Mazej KukovičZVEZDANA BERCKO"Če bi bilo danes v vseh nadstropjihminimalno sto petdeset Ijudi, se da tov nekaj mesecih dokončati. Ne pa davidimo tri delavce, ki belijo, in dva,ki mešata malto," je bila ogorčenaministrica za zdravje Zofija MazejKukovič, ko je konec aprila obiskalagradbišče nove pediatrične klinike vLjubljani, ki jo gradijo že več kot1 desetlet. Kukovičeva je na razmajan ministr-ski stolček sedla pred slabim letom.Dotlej strankarsko neopredeljenagospodarstvenica iz gradbene stroke, ki je na zaslišanju v parlamentarnikomisiji prostodušno priznala, dakomaj ve, kje ]"e stavba ministrstva, seje opisala kot "zdravo ambiciozna,zelo delovna m z dovolj energije".Delala bo za kakovostnejše in zdravoživljenje državljank in državljanov, jerekla malo pozneje. Med pluse jilahko štejemo resolucijo o nacional-nem načrtu zdravstvenega varstva,zakon o pacientovih pravicah inzakon o zdravilstvu. Investicije paostajajo rakava rana našega zdrav-stva, te rane tudi na novem onkološ-kem inštitutu, odkoder je nazadnjepo vseh zdrahah odneslo 5e direktor-ja, niso zaceljene. Ostaja kroničnonezadovoljstvo povsod v zdravstvu.Zdravniška stavka je bila letošnjopomlad preklicana dobesedno večerpred napovedanim začetkom, ko sozdravnikom v večini ugodili,uporabnike pa vse bolj skrbi nadalje-vana privatizacija zdravstva.Ministrica naj bi pred odhodompodelila še okoli 300 koncesij in vGibanju za ohranitev javnegazdravstva so ponovno opozorili, dase bo s tem zdravstveni sistem "čezmesec ali dva sesul". Zaradi prerado-darnega podeljevanja koncesij inpoveličevanja zasebništva v zdrav-stvu je moral oditi prvi minister te šti-riletke Andrej Bručan, urgentnizdravnik, eden stebrov vladajočeSDS, ki je bil ob predčasnem odhodu(uradno prostovoljnem odstopu)razočaran, saj naj bi se bilo "v temkratkem času v slovenskem zdrav-stvu veliko spremenilo iz negativne-ga v pozitivno". Ko je poleg prveinterpelacije preživel še afero zoperacijskimi mizami m urgentnimiprevozi s helikopterjem ter strahpred epidemijo ptičje gripe in v plusvknjižil sprejem protikadilskegazakona, je bil ponosen zlasti naskrajsanje čakalnih dob. Pacienti bi bi-li verjetno drugačncga mnenja. Tudizato, ker še nobenemu ministru niuspela niti enotna evidenca čakalnihdob. PlusiNacionalni načrt zdravstvenegavarstvaZakon o pacientovih pravicahProtikadilski zakonMinusiNedokončane investicije (pediatrič-na, nevrološka klinika)Zaostreni odnosi na onkološkeminštitutuŠe vedno dolge in ncpreglednečakalne dobeDiplomat pride na pomoč___Iztok JarcDAMIJAN TOPLAKIztokjarc, ki bo 21. avgusta dopolnil45 let, ni ves čas v vladi Janeza Janše.Marca lani, na dan žena, je kmetij-stvo prevzel od Marije Lukačič. Zapoldrugo leto je vskočil kariernidiplomat Jarc. Njegova glavna nalogaje bila spraviti pod streho slovenskoEU-predsedovanje, kar muje dokajdobro uspelo, pri dodeljcvanjusubvencij pa se rok za izplačilakmetom ni kaj prida skrajsal.Minister je nato napovedal spremem-be v Agenciji za kmetijske trge inrazvoj podcželja ter naposled nadirektorskem stolčku Franca Kebetazamenjal z Benediktomjerankom.Minister je sodeloval tudi pri delnipreobrazbi Kmetijsko-gozdarskezbornice, kjer oblasti obveznegačlanstva sicerni uspelo odpraviti, seje pa z dvigom katastrskega dohodkausulo stevilo članov za približnotretjino. Zamenjalo se je tudi vodstvozbornice, po osmih letihje PetraVriska zamenjal Ciril Smrkolj, nekdajkmetijski minister m vidni član SLS,kakor je tudi Vrisk. Veliko zapletov jebilo letos z obdavčenjem še za leto2007 (ne)prejetih kmetijskihonrvimtt/Tli L"{ /T'-» i/» r» •~ L-i •i lt»»1 .~. nlnAi-I finančno ministrstvo, kmetijsko zJarcem na čelu pa je požar bolj alimanj uspešno gasilo. Kmetje sonajbrž tudi zadovoljni, ker je Jarc za le-tošnje leto povečal proračun svojegaministrstva približno za četrtino.Kmetijsko ministrstvo je vodil v silaneugodnem času, ko so svetovnecene hrane drvele navzgor, odkupnecene za kmete pa niti ne nujno,mnogokrat, recimo pri prašičereji, sošle celo navzdol. Kmetje so še vednonezadovoljni z zamudami priizplačevanju kmetijskih subvencij."Da lahko napolniš traktor z gorivomin ga poženeš, moraš prodati dvaprašiča, zvečer pa je rezervoar spetprazen," je izjavil eden od njih.Bi pa lahko kmetijsko ministrstvomorebiti več storilo ob zadnjihujmah, zlasti v Pomurju. Dodeljeva-nje državnih pomoči sicer ovirajostroga EU-pravila, ki jih predvidevajole za suše. Tako je edina možnostzavarovati posevke pri komercialnihzavarovalnicah, pri čemerje možnodržavno sofinanciranje zavarovalnihpremij, a jih kmetje praviloma neizkoristijo. Velik problem so bili tudimnožični pomori čebel, a pravorešitev še iščejo. Vlada je sprejelastrategijo prilagajanja slovenskegakmetijstva m gozdarstva podnebnimspremembam. Sedaj jo bo treba "le"še prenesti v prakso, in to čim prej, dane bo prepozno. Preveliki čevlji_________Andrej VizjakSREČKO KLAPŠV kratkem prerezu (ne)uspešnostidela ministra za gospodarstvoAndreja Vizjaka naj bo le najboljkomentarja potrebno. Če bi sodilidelo po Vizjaku, bi oceno tu končali,saj je s svojim delom zelo zadovoljen.Tudi saga o prodaji Telekoma zaministra ni neuspeh, ampak uspeh,ker je dobro že to, da zaradi velikomanjšega zanimanja od pričakovane-ga Telekoma Slovenije niso prodalipod ceno. Ob tem je treba dodati, daje najugodnejši trenutek za prodajozamudila že LDS-ova vlada. Zodlaganjem privatizacije pa se bocena Telekoma verjetno le šezniževala. Čeprav je ministrstvozaradi kritik umaknilo predlaganoenotirno upravljanje v Telekomu inPetrolu, s čimer bi si zacementiralikadrovske pozicije za dolgih šest let,se s predlogom ni proslavilo.Tudi z umikanjem države iz gospo-darstva je imel Vizjak kar nekaj težav,čeprav pravi, da pri prodajah deleževKada in Soda ni imel nič, mu težkoverjamemo. Slovcnska Splošnaplovba je postala nemška, kranjskiIskraemeco egiptovski, Slovenskaindustrija jekla pa ruska. Ne nazadnjeso tu še Terme Čatež, kjer se bije praviboj za lastniško prevlado državi inVizjaku naklonjenih lastnikov terBojana Petana. Zanje se je Vizjak takomočno ogrel, da se je po poročanjuspletnega časopisa Požareport lanipoleti kljub antitajkunski politikivlade zasebno sestal z enim najboga-tejših Slovencev in solastnikomfinančne skupine Perspektiva, ki jepridobivala tudi delnice čateškihterm, Darijemjužno "v ambienturestavracije kazinoja Kongo priGrosupljem". Njuno srečanje je bilona spletu videodokumentirano.Veliko vlogo je Vizjakovo ministrstvoimelo tudi v energetiki, kjer ministeršteje za uspeh večjo konkurenco medponudniki električne energije, sajlahko državljani po novem izberemoenega od državnih dobaviteljev.Nedavno mu je nekonkurenčnosttrga elektroponudbe z odločbo petimelektropodjetjem o usklajenemdogovarjanju za dvig cen dokazalurad za varstvo konkurence, ki gasicer Vizjak nenehno poziva ksankcioniranju tržnih deviacij in senavdušuje nad drugimi izdanimiodločbami, predvsem družbam okoliPivovarne Laško in DZS.Andrej Vizjak je zaslovel tudi z(ne)prikritim javljanjem v javneradijske kontaktne oddaje, kjer je pod psevdonimom Andrej s Štajerskeudrihal po svojih političnih nasprot-nikih in še posebno po nasprotnici(nekdanji državni sekretarkiAndrijani Starini Kosem), za katero jedejal, da je bila njegova edina (kadrov-ska) napaka.PlusiZakon o prevzemihMožnost udeležbe delavcev pridobičkuZakon o osebnem stečajuMinuslPočasna (ne)privatizacija državnihdeleževPremajhno izkoriščanje evropskihsredstevTežave v energetikiPrvi blogar mednnlitiki Žiga TurkZVONE ŠTOR"Če ne bi bil v politiki, ne bi pisalbloga," je rekel minister za razvojŽiga Turk. PlusiTurkovega mmistro-vanja?Njegov zagotovo največji plus je blog,ki ga je pisal ves čas ministrovanja(blog.zturk.com). Samo želimo silahko, da bi tovrstna komunikacijapostala standard za vse bodočeministre.Turkova predavanja so zmeraj medbolj odmevnimi, pa naj gre za nastopv generalni skupščini Združenihnarodov, Government LeaderForumu (tam se je letos srečal zBillom Gatesom, ki ni skoparil spohvalami o slovenski e-upravi),ministrske sestanke OECD aliBlogres, blogarski kongres v Ljublja-ni, dogodek, ki se ga udeleži približnosto slovenskih blogarjev. Turkovnastop jim veliko pomeni.Uspešno je izpeljal pogajanja za vstopSlovenije v OECD. Ustanovljen je bilsvet za konkurenčnost.Minusi: Stroka Žigi Turku očita, da jeobrnil hrbet odprtokodnim informa-cijskim rešitvam. še celo ustanovitveCentra odprte kode Slovenije (www.coks.si) se je lotil na "licenčni" način -z javnim razpisom. Za brošuroSlovenija danes je potrošil 107 tisočevrov, namesto pričakovane debate operečih razvojnih temah pa je bildeležen napada opozicijskih strank.Brošura ni dosegla svojega namena.Finska porabi za raziskave in razvoj1000 evrov na prebivalca, Slovenijale 100 evrov. Znano je Turkovostališče, da raziskave in razvoj nisoedine pomembne pri razvoju družbe.Proračun, ki ga je pomagal razvojnooplemenititi prav Turk, je premalorazvojen. Kljub navidez ambicioznimnačrtom bomo povprečje EU težkoujeli. Tudi Evropa se razvija, šeposebno vzhodna, da o ZDA in Azijine izgubljamo besed.Ustanovitev sveta za konkurenčnostje dvorezni meč. Ceprav si je Turkprizadeval, da bi bil to strokovniorgan, pa že samo ustanovni članinapovedujejo spremembe pojesenskih volitvah. Spretno, nespretno_______Janez Podobnik __ANDREIA KUTINMinister za okolje in prostor JanezPodobnik je kljub dokaj spretnemu kr-marjenju naletel na kar nekajviharjev, iz katerih ni prišel nepoško-dovan. A največkrat mu poznavalciokoljskih politik očitajo pravpomanjkanje odločnih manevrov.Pričelo se je z vetrnicami na Volovjirebri. Minister se rad postavi z odnosiz nevladniki, a mu ne pritrjujejo.Spomnimo se Tenetiš, iskanjalokacije za odlagališče mariborskihodpadkov, drugega pomola v LukiKoper, plinskih terminalov čez mejoz Italijo in še vsaj desetih večjihlokalnih zdrah. Pri okoljskih zadevahbi veljalo omeniti prašne delce, kjerse je ministru zalomilo pri sicer zglednem sodelovanju z Evropskounijo. Ko so po opozorilih iz EUSlovenci spoznali, kako umazan zrakdihajo, je moral nekdo zapustitistolček. Odneslo je RadovanaTavzesa. Minister tudi ni skoparil prištevilkah odstreljenih medvedov. Vvolilnem letu je za odstrel določenih75 medvedov, prejšnja leta se je taštevilka vrtela okoli 100.Ostre so bile čeri v aferi Puch inkasneje pri pozivu računskegasodišča predsedniku vlade, najzamenja ministra zaradi ugotovlje-nih nepravilnosti pri izvajanjuokoljske uredbe, ko so Mariborčaniplačevali previsoko okoljsko dajatev.To je bil zagotovo največji vihar vPodobnikovem mandatu, a ministerje ostal, Mariborčani pa prevečvplačanega denarja nikoli ne bodovideli. Velikpreboj je nespornouredba o mejnih vrednostih svetlob-nega onesnaževanja, ki jo je Slovenijasprejela prva v Evropi. Pohvalen jetudi program sanacije zgornjeMežiške doline, ki pa se verjetno nebi bil zgodil (vsaj tako hitro ne), če seIjubljanski otroci ne bi igrali vpeskovnikih z osvinčenim peskom.In ustanovitev službe za podnebnovarnost, ki pa ji po mnenju poznaval-cev manjkajo zelo ostri zobje.PlusiUredba o svetlobnem onesnaževaniu Program za zgornjo Mežiško dolinoprizadevanje za ustanovitev krajin-skih parkovPopis nepremičninMinuslPredsedovanje Evropski uniji bi bililahko bolje izkoristiliSlovenija je brez strategije zapodnebne spremembePremajhen delež obnovljivih virovenergijeObjava podatkov o ncpremičnmahna spletuMinister v primežu razvitih innerazvitih___________Ivan Žagar_____DARIA LUKMAN ŽUNECMinister za lokalno samoupravo mregionalno politiko Ivan Žagar nidosegel enega večjih ciljev koalicije,ustanovitve pokrajin. Nasprotnikimu očitajo, da je projekt padel zaradipristajanje koalicije na "političnorealnih" 12 pokrajin. Minister je na taočitek odgovarjal, da je v največjimožni meri upošteval intereselokalnih skupnosti in da si pokrajinbrez prekmurske in koroške, ki bi priosmih ali šestih pokrajinah najbržizpadli, ne zna predstavljati.Zelo odločno se je minister lotilvečjega dodeljevanja denarja izdržavnega proračuna manjšim inrevnejšim podeželskim občinam.Razvitejšim je s spremembo zakona ofinanciranju občin odvzel kakšnih 6odstotkov sredstev in jih prerazpore-dil. V manj razvitih okoljih so muploskali, nabral pa si je veliko kritikIjubljanskega župana Zorana Jankovi-ča, češ da je država neupravičenoprikrajšala Ljubljano. Škoda, daministrova zamisel o prenosupristojnosti m denarja z države zaradipadca pokrajin ni uspela. Že prihod-nje leto bi pokrajinam lahko pripadlo1,1 milijarde evrov. K temu je trebadodati še kakšnih 200 milijonovevrov evropskega denarja. Gledečrpanja denarja iz skladov Evropskeunije je treba Žagarju in njegovi ekipiv vladni službi dati priznanje.Naredili so ogromno in popravilisliko iz začetka mandata, po kateriSlovenija zapravlja možnosti priirpanju EU-denarja, ker zanj nimapripravljenih projektov in usposoblje-nih Ijudi. Statistiini podatki o črpanjudenarja iz strukturnega in kohezijske-ga sklada namreč nazorno kažejo, daje Slovenija pri tem v zadnjih dvehletih postala precej uspešnejša. Kar jemogoče videti tudi po številnihi projektih, ki jih s pomoijo regional-nih spodbud smelo izvajajo vobčinah. PlusiZaveda se velikih razvojnih razlikmed posameznimi deli države.Je realen, saj ima izkušnje z vodenjemobčine.Poživil je prizadevanje občin začrpanje razvojnega denarja iz skladovEU.MinusiS političnimi mački ne gre v nepo-sredne spopade, da bi odmevnejedokazoval svoj prav.Ne nastopa populistično in je zatovčasih širšim množicam težjerazumljiv.Nekoliko naivno je verjel, da vsikoalicijski partnerji iskreno podpira-jo referendum o 12 in eni pokrajini. Reklama____________Mojca Kucler DolinarKSENIJA KORENMandat ministrice za visokošolstvo, znanost in tehnologijoMojce Kucler Dolinar je kratek, sajnadomesti "odstopljenega" JuretaZupana. Ker se pred prestopom iz po-slanskih vrst z visokim šolstvom niukvarjala, vsebinskih sprememb neizvaja, mandat izkoristi bolj za samo-promocijo, saj jo videvamo naštevilnih zabavnih in praktičnovseh protokolarnih prireditvah,predvsem pa je nadpovprečnoveliko v tujini.PlusiS predsedovanjem EU uspe Slovenijidobitipodporo Evropske komisije inEvropskega parlamenta za ustanovi-tev Evro-nnediteranske univerze vPiranu. Začetekmandata zaznamujeureditev primerjav izobrazb medstarimi in novimi bolonjskimidiplomanti. Skupne naložbe vraziskave in razvoj v Sloveniji so leta2006 dosegle 1,62 odstotka BDP.Sistemska uvedba davčnih olajšav zazasebnike, ki vlagajo v raziskave inrazvoj. Po 19 letih je knjižnica NUK 2tik pred gradnjo prve faze. Velikavlaganja v izgradnjo študentskihdomov. Ministrstvo je skupnozgradilo 1401 študentsko posteljo vskupni vrednosti 39,8 milijona evrov.Uvajanje bolonjske reforme, akrediti-ranih je že več kot 350 bolonjskihštudijskih programov. Prenova šeintenzivno poteka. Mandat niprinesel šolnin. MinusiNovega zakona, ki bi sistemskouredil visoko šolstvo in bil sprejem-Ijiv tudi za visokošolsko sfero, nismodobili.Kljub uvajanju bolonjske reforme jeskrb za kakovost študija še vedno nastranskem tiru. Uredba, ki bi na novouredila financiranje visokega šolstva,še ni sprejeta, čeprav je potreba ponjej velika. Sredstva za visoko šolstvoiz proračuna se ne povečujejo, čepravbi se morala. Tudi zato, da sepribližamo izpolnjevanju lizbonskihkriterijev. Zaradi podfinanciranja nanekatcrih univerzah resno razmišlja-jo o uvedbi šolnin. Prikrite šolnine vobliki izrednega študija ostajajo.Neurejen je status študentskegadoma Korotan na Dunaju, ki mugrozi prodaja na prostem trgu.Opozicija ga gleda_______Milan Zver __KSENIIA KORENNjegovega prihoda na ministrskipoložaj se nekateri zelo bojijo, sajpričakujejo korenite posege v šolskisistem. Vendar se jih loti umirjeno,ves čas je pod budnimi očmiopozicije, ki doseže, da ni nic spredlogom novele zakona, ki bipoenotil stoodstotno financiranjevseh zasebnih šol. Kritiki mu očitajo,da premalo upošteva predloge strokein socialnih partnerjev. Milan Zver jedokaj uspešno miril žogico v primeruAmbrus.PlusiBrezplačni vrtec za drugega in•ircal-ocia nflrlalinipoa ntroka. brezDlačna izposoja učbenikov od i. do 9.razreda, sprejet je zakon o subvencio-niranju dijaške prehrane, s katerimnaj bi družina z enim srednješolcemprihranila z novim šolskim letompribližno 50 evrov na mesec.Brezplačno bivanje drugemu in vsake-mu nadaljnjemu otroku v dijaškemdomu. Družina z dvema otrokomanaj bi prihranila približno 200 evrovmesečno. Minister ima za ključnidosežek spremembo konceptanacionalnega preverjanja znanja, sajje prepričan, da je s tem prepredluvedbo mature ob koncu osnovnešole. Plačilo zdravstvenih pregledovza 70 tisoč mladih športnikov. Močnaokrepitev vlaganj v športno infras-trukturo, finalizacija odkupazemljišč za Nordijski center Planica.Minusl V opoziciji prav spremembo koncep-ta nacionalnega preverjanja znanjaocenjujejo kot velik minus, dodajajopa, da je minister spremembe uvajalbrez stroke. Minister se nc moreznebiti očitkov, da je skušal pritiskatina imenovanja ravnateljev in celobivšemu rektorju Ijubljanskeuniverze Jožetu Mencingerju niomogočil, da postane član sveta šole.Mandat so zaznamovala dogajanjaokoli menjave direktorja Pedagoške-ga inštituta, kamor je minister sprvapripeljal bivšega člana svojegakabineta. Razsipal je javnd sredstva vpostopkih denacionalizacije,predvsem z vračanjem mariborskinadškofiji. Pred jesenjo bo trebadodelati rešitve za brezplačno dijaškoprehrano in brezplačni vrtec, dabosta lahko zaživela v praksi. Vladaže več kot dve leti ni imenovalanovega predstojnika šolskegainšpektorata. Po nakupe na Finsko______Karl ErjavecKSENIJA KORENOb predstavitvijanševe mimstrskeliste je Karl Erjavec veljal za najboljneverjetnega kandidata, saj ni imel zobrambo prej nobene zveze. Vzačetku je ugotovil, da je prevzel tudi72 zaposlenih, ki zgolj dobivajo plačo,na ministrstvu pa "nimajo dela".Njegov mandat so zaznamovalinakupivojaške opreme, pri čemerima največ problemov zaradioklepnih vozil.PlusiIntegracija v zvezo Nato, povečanjeoperativne zmožnosti naše vojske innabava kakovostne opreme zavojake. Gospodarjenje z nepremični-nami: pri koncu je obnova avstro-ogrske kadetnice v Mariboru,ministrstvo je s prodajo neperspektiv-nih nepremičnin zaslužilo 21milijonov evrov, kar se po Erjavčevihbesedah ni zgodilo v vseh petnajstihletih, odkar obstaja MORS. Izboljšanjeplačnih pogojev za profesionalnevojake, s čimer je ministrstvopritegnilo v službo tudi precej novihprofesionalnih vojakov. Znaten prilivkadra zaradi vojaških štipendij, kijihje ministrstvo razpisalo letos.Slovenska vojska se udeležuještevilnih misi]' v tujini. Izboljšanjepogojev za civilno zaščito in gasilce.MinusiOpozicijo je skrbela prerazporeditev kadrov, ker naj bi zmanjšala učinkovi-tost in povečala nepredvidljivostrazvoja obrambnega sistema inogrožala celo nacionalno vcirnost.Vznemirilo je romanje 87 pripadni-kov Slovenska vojska v Lurd. Ministersi je zamislil, da bi imena za finskeoklepnike izbrali na javnem natečajumed srednješolci.Belgijske jurišne puške F 2000proizvajalca FN Herstal, ki jih jekupila Slovenaka vojska, naj bi bilenezanesljive.Zelena koalicija je ostro nasprotovalanapovedi ministra, da naj bi se novavojaška ladja privezala ob bodočitretji pomol Luke Koper, saj ta že imadva pomola. Tudi samo nedavnonapoved nakupa ladje so številninroblematizirali.

Medij: Večer
Avtorji: Zorman Elizabeta,Lednik Aleš,Klapš Srečko,Jager Vasja,Čokl Venessa,Toplak Damij
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: V sredo
Datum: 16. 08. 2008
Stran: 50