Skoraj neprimerno se zdi oporekati delničarjem Luke Koper, ki so naskupšcini glasovali tako usklajeno, daje bilo že kar neokusno. Vpovprečju so sklepe izglasovali z 99,99-odstotno podporo;presenečenja ni bilo nitipri sklepuopol manjši dividendi kakor lani.Povrhu vsega je direktor direktorata za pomorstvo Jadran Luin sklep osprejetju državne koncesije za Luko Koper označil za eneganajpomembnejših dogodkov od osamosvojitve.Bolj kotzmaga sedanje oblastije šele zdaj sprejeta koncesijskapogodba za tovorno pristanisče poraz prejSnjih. Skoraj neverjetnojenamreč, da se že prejšnjim

oblastnikom ni zdelo primerno sprejetipodobne pogodbe, če je oblast res tako podpirala svojega »vlečnegakonja». Če zdajsnji vladi oprostimo preračunljivo sprejetje koncesije tikpred volitvamijije treba priznati pogum, daje s koncesijsko pogodbopravzaprav na skrivaj (in na tihem) naredila temeljitpreobratjanševakoalicijaje vladavino začela odločena, da v Kopru vzpostavipristaniško upravopo reškem m trzaškem zgledu. Prav ničje ni motiloprepričevanje prejsnje uprave (Bruna Koreliča), da bi bil to strateškisamomor. Pozitivno vlogoje imelapri tej spreobrnitvi sedanja uprava,ki ni nekritično odpisala vsega dobrega, karso za koprsko pristaniščenaredili predhodniki.Zmagaje le naprvipogled brezmadežna. Vsem bleščečim dosežkomLuke Koper navkljubje namreč dovolj razlogov za zaskrbljenost.Prevzem, kigajepred letom dni opravila drzava s preprosto pretvorboprednostnih delnic v navadne, ima negativne posledice. Ogoljufani sotisti delničarji, ki so prej vsa leta vlagali v infrastrukturo injimje državakljub drugačnim dogovorom in brez lastnegaprispevkapobralapolovico vlagan.}. Kajje država s tempridobila, smo včeraj vprašalinjenegapredstavnikafadrana Luina, a zadovoljivega odgovora nismodobili. Kanila staji se dva milijona evrov, kijih z dividendami stiska izpodjetja. In morda še dodatna dva milijona od koncesnine.Država sije takopredvsem na račun malih delničarjev zagotovilarento, kije zanjo zaradi skromnosti tako rekoč zan.emarljiva. Vinfrastrukturo doslej ni vlagala in samo čakamo lahko, kdaj m kako sebo izprsila. Prevlada državnih delnicpri odločanju na skupščini nineokusna samo na pogled. Ob takšnem razmerju silje država ravnotoliko posegla vpodjetje, da bi lahko okmilapodjetniško iniciativo, kijedoslej odlikovala in ločevala koprsko pristaniSče od sosednjih dveh vTrstu in na Reki.In čepravje državna administracija zmogla šepred volitvamipripraviti volivcem prijazno koncesijsko pogodbo, je volilno kočljividržavni prostorski načrt raje pustila zapovolilno obdobje. Koncesijskapogodbaje brez prostorskega načrta (brez tretjega pomola inželezniške povezave) samo četrtinska zmaga. Vsem v Sloveniji, razendelu Ankarančanovjejasno, da so Luko Koperpredpol stoletjaslovenski »pionirji« začeli graditi zato, ker so imeli vizijo. Zato bi moralbiti prostorski načrt že zdavnaj napisan in podpisan. Ne vem, kateraoblast bi si dovolila omejevatipodjetje, kije v enem letu zmožno zadesetino povečati Stevilo zaposlenih m ki daje dobrega kruhadesetinam tisočev v državi. Tudi tokratni državni večinski lastnik serazvoja Luke Koper loteva oportunistično, politično, državnoplansko mpremalo podjetno. Zato tudi tokratni lastnikpušča dovolj prostora za•vse, fei trdijo, da bi znali to storiti bolje.



Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 03. 09. 2008
Stran: 5