priznan odhodek. Zato je večina davčno razvitih držav sprejela določbe s področja tanke kapitalizacije, s katerimi je omejila davčno priznane odhodke od obresti v primeru, koje družba »pretanko« kapitalizirana, torej v primeru, ko ji njen družbenik namesto kapitala zagotovi preveč posojila. Davčni zavezanec mora v davčnem obračunu iz davčno priznanih odhodkov izvzeti odhodke iz tako imenovanega »presežka posojil«. Določbe tanke kapitalizacije veljajo tako za odvisne družbe, katerih matična družba je v tujini, kot tudi za tiste, katerih matična družba je v Sloveniji (v nasprotnem primeru bi naša zakonodaja diskriminirala tuje matične družbe v primerjavi s slovenskimi). Za koga velja tanka kapitalizacija Določba tanke kapitalizacije v skladu z določbo 32. člena ZDDPO-2 velja za delničarja ali družbenika (v nadaljevanju družbenika), ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu. Velja torej le za tiste družbenike, ki imajo v svoji odvisni družbi neki kvalificiran delež, ki je v primeru slovenske davčne zakonodaje najmanj enak 25 odstotkov. Pomembno je, da določba velja tako za tiste družbenike, ki imajo v odvisni družbi neposredni delež, kot tudi za tiste, ki so v njenem kapitalu udeleženi samo posredno (na primer prek druge družbe). To pomeni, da tudi družba »babica«, ki bi zagotovila posojilo svoji družbi »vnukinji«, lahko zapade pod določbo tanke kapitalizacije. Kako se določi delež družbenika Delež družbenika v kapitalu se za davčno obdobje določi kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju. To pomeni, da se v izračun deleža družbenika v kapitalu ne upoštevajo prenesene izgube in presežek iz prevrednotenja, ki sta sicer tudi sestavni kategoriji kapitala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Presežek posojil od nepovezane osebe Tudi v primeru določbe tanke kapitalizacije (tako kot v primeru transfernih obresti) je davčnemu zavezancu dana možnost, da davčnemu organu dokaže, da bi lahko presežek posojil dobil tudi od nepovezane osebe. V tem primeru bi se seveda tudi obresti od presežka posojil upoštevale med davčno priznanimi odhodki. Davčni zavezanec bi to lahko dokazoval na primer s ponudbo od banke, iz katere bi bilo razvidno, da mu je tudi pripravljena odobriti določeno posojilo za enako obdobje in pod enakimi pogoji, kot jih je davčni zavezanec pridobil od družbenika. Določba tanke kapitalizacije velja tudi v primeru, ko je posojilo sicer odobreno od tretje (nepovezane) osebe (na primer banke), kadar zato posojilo jamči neposredni ali posredni družbenik oziroma kadar je posojilo odobreno na podlagi depozita tega družbenika v tej osebi (na primer banki). Kdaj tanka kapitalizacija ne velja? Ker določba tanke kapitalizacije velja le za neposredne in posredne družbenike, ne velja v primerih, koje posojilodajalec sestrska družba, torej družba, ki je z davčnim zavezancem povezana prek iste matične družbe. Prav tako določba tanke kapitalizacije ne velja, kadar davčnemu zavezancu posojilo odobri njena hčerinska družba. Določbe tanke kapitalizacije v nobenem primeru ne veljajo za posojilojemalce banke in zavarovalnice. •

Medij: Finance
Avtorji: Guzina Barbara
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F
Datum: 14. 04. 2009
Stran: 23