Sara Ahlin Poljak, odvetnica evronaevro@fnance.si VPRAŠANJE: Kako so pokriti stroški postopka v primeru tožbe družbenika v d. o. o. ali manjšine delničarjev v d. d.? ODGOVOR: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) normativno urej a tako imenovano a° pro socio - tožto družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo. Tožbo v svojem imenu in za račun družbe lahko vloži vsak družbenik (a° pro socio - v nadaljevanju tožba), saj ni utemeljenih razlogov, da ta tožba ne b: bila priznana vsakemu posameznemu družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo. Dosedanjaureditev glede
možnosti uveljavljanja odškodninskih in preostalih zahtevkov družbe z omejeno odgovornostjo s strani družbenikovje bila pomanjkljiva, zato je sodna praksa zavzela stališče, da pri d. o. o. tožba ni dopustna. V delniškem pravu se tožba zaradi stroge ločenosti družbe od delničarjev in s predpisi kogentno določenih pristojnosti organov ni mogla uveljaviti. Novela ZGD-1 pa je tako uvedla podobno manjšinsko pravico delničarjev, kot jo določa 147. člen nemškega AktG . Stroške tožbe družbenika nosi družba Stroški postopka v zvezi s tožbo družbenikavd. o. o. so določeni v 4. odstavku 503. člena ZGD-1. Ta zakon ne želi odvrniti družbenikov d. o. o od vložitve tožbe, zato nosi stroške postopka in posebnega zastopnika družba. Sodišče lahko tudi s sklepom določi, da mora družba plačati preduj em za stroške, ki ga lahko tudi izterja po uradni dolžnosti. Če se vpostopku izkaže, da je bila tožba vložena neutemeljeno, sme družba od tožečega družbenika zahtevati povračilo stroškov, kijihje plačala, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. To pomeni, da ne bo v vsakem primeru, kadar bo družbenik s tožbo neuspešen, zavezan družbi povrniti nastale pravdne stroške, temveč le tedaj, kadar bo podana delničarjeva odškodninska odgovornost. Družba lahko zahteva povrnitev škode Za presojo povrnitve škode, ki jo je zaradi neutemeljenega plačila stroškov utrpela družba, se uporabljajo pravila obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neposlovni odškodninski odgovornosti (131. člen OZ in nadaljnji). Družba, ki bo uveljavljala povrnitev stroškov od manjšine delničarjev, bo morala vpostopku dokazati, da ji je z vložitvijo tožbe manjšine delničarjev nastala škoda - praviloma v obliki zmanjšanjapremoženja (navadna škoda), manjšina delničarjev oziroma družbenik pa bo dokazoval, da so bili ob vložitvi tožbe podani razlogi, zaradi katerih ni vedel in mu ni bilo treba vedeti, da je njegov zahtevek neutemeljen. Družbenik mora zagotovo družbi povrniti stroške, če mu je že ob vložitvi tožbe znano, daje njegov zahtevek neutemeljen. Tožba manjšine delničarjev Svojevrstno ureditev tožbe za račun delniške družbe je vpeljal 328. člen ZGD-1. Manjšina delničarjev lahko podrejeno vloži tožbo za povrnitev škode, ki so jo družbi v zvezi z ustanovitvijo povzročili ustanovitelji, ali za povrnitev škode, kije družbi nastala v zvezi z vodenjem posameznih. poslov kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora. Glede stroškov tretji, odstavek 328. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo pravil o stroških, ki veljajo v primeru posebne revizije zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe (šesti odstavek 318. in 321. člen ZGD-1). To pomeni, da plačilo stroškov nosi družba, ki pa lahko zahteva njihovo povrnitev od manjšine, če so podane predpostavke za splošno neposlovno odškodninsko odgovornost. Za stroške postopka lahko sodišče od družbe zahteva predujem, ki ga lahko izterja tudi po uradni dolžnosti. Če je bila tožba za povrnitev škode v imenu manjšinskih delničarjev neutemeljena, ima družba pravico zahtevati povrnitev (plačanih) stroškov po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Kadar vloži manjšina tožbo za povrnitev škode proti osebi, ki je (ob vložitvi tožbe) še vedno član uprave, upravnega odbora ali nadzornega sveta, mora skupščina imenovati posebnega zastopnika. Stroške njegovega dela in morebitnega posebnega sklica skupščine v zvezi z njegovim imenovanjem krije družba. Družba ima, če je bila tožba neutemelj ena, pravico zahtevati povrnitev stroškov za posebnega revizorja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Manjšinski delničarji, če družba ob njihovem pravdanju izgubi sodni spor, ne nosijo avtomatično stroškov, ki so družbi nastali z vložitvijo tožbe za povrnitev škode, temveč bodo morali družbi povrniti stroške le, če jim bo mogoče očitati krivdo za neupravičen sodni postopek V slovenskem pravnem redu torej od začetka postopka nosi stroške postopka družba. •
Medij: Finance
Avtorji: Ahlin Doljak Sara
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 02. 06. 2009
Stran: 23