Kdo bi hitreje prodajal državno premoženjein kdo bi se pogumno in predvsem pravilnoodzval, če bi se nam zgodil Lehman H Petra Sovdat, Simona Toplakfinance@)finance.siAli lahko politika dvignetečaje na Ijubljanski borzi?S katerimi ukrepi lahko nato vpliva? Kateri koalicijibi to hitreje uspelo? Kdolahko bolje zaščiti maledelničarje? Kdo poskrbiza konkurenco? In kdo bibil boljši v finančnokriznihrazmerah?To smo vprašali Janeza Šu-šteršiča, nekdanjega prvegačloveka Umarja, zdaj sodelavcaFinanc pri projektu letošnjihvolitev. Mateja Tomažina, sola-stnika družbe za

upravlj anje AlfaInvest Zagreb, nekdaj upravljav-ca skladovvSlovemji, in Jožeta P.Damijana, nekdanjega ministraza razvoj v Janševi vladi.Janez Šušteršič: »Kajima največji vpliv na Ijubljan-sko borzo? Prodaja državnega premoženja v podjetjih. SDje pri tem zelo zadržana, for-mula, kijo zagovarjajo, da sedelnice družb, kijih ima v lastidržava, iz navadnih spremeni-jo vprednostne, na cene ne boimela velikega vpliva. Ker toni privatizacija. LDS KatarineKresalje sicer za privatizacijo,vendarje hkrati za nacionalniinteres. Ta kombinacija nava-dno vodi do prodaj v zaprtemin interesno povezanem krogu.Ne SDS Janeza Janše privati-zacije nima na prvem mestupolitičnega programa, enakone NSi, ne SLS. Desusje izra-zito proti. Kljub vsemu v tempogledu desnici nekoliko boljzaupam kot levici, vendar paje prav privatizacija ena od stvari,kjer se bosta tako levica kot de-snica najhitreje uskladili, da sene zgodi nič. Tako, da ne vidimkoalicije, ki bi bila pri privati-zaciji hitrejša, vidim pa tako, kibo počasnejša. Pri davkih imajostranke veliko bolj izdelana sta-lišča, tukaj so izrazito nezaže-leni tisti, ki pomenijo tveganje,da bi lahko imeli višje davke. Ceme vprašate, komu volivci boljzaupajo, dabi se znal pravilno odzvati v časih finančne krize,pa bolj zaupajo stari gardi eko-nomistov, torej levici.«Jože P. Damijan: »Videlismo oboje, kaj so naredili leviin kaj desni. Pri privatizacijiocenjujem, da bi desna koa-licija prej prodajala do sebeprijaznim kupcem, kot pa siprizadevala za najvišjo ceno.Levica bi ta hip znala pritegni-ti več tujcev, bančni sektor bizagotovo sprivatizirali: gledeNLBje namen to prodati Bel-gijcem, pri NKBM pa nadalje-vatiprivatizacijo s strateškimilastniki. Luka Koperje nacio-nalnegapomena, zatojenebiprodajala ne levica ne desnica.Levica pa bi oblikovala logi-stične stebre v domačih rokah;menim, daje to izvedljivo. Pridavkih desnica ni poskrbela zatolikšno znižanje, kot bi bilozaželeno in kot so obljubljali.Zdaj naj drugi pokažejo, ali sosposobni narediti preprostejšoshemo.Zazdajjeposluhnalevi za omenjene stvari, za to, kajpa se bo zgodilo, pa ni nobenegarancije. Urad za konkuren-coje začel razmeroma dobrodelati, vendar paje Janši vsenadzornike trga uspelo instru-mentalizirati, torejjih spraviti pod svojo ,komando'. Zdaj jetreba zagotoviti njihovo neod-visnost, pritempabolj zaupamlevici. Pri ukrepanju v finančnikrizi pa je težko napovedati,kdo bi bil boljši, ukrepi - tudidrastični, kot je nacionaliza-cija - so običajni mehanizmireševanja v krizah, ki jih po-znata obe strani. Pomembenpaje reakcijski čas za začetekukrepanja, pri levici se mi zditakrajši.«Matej Tomažin: »Za ka-pitalski trg je kratkoročnoboljša trenutna koalicija,kajti zamenjava vlade bo av-tomatično pomenila zame-njavo vodilnih položajev, karbo številna podjetja prisililok pasivnemu vedenju. Temusmo bili priča pred štirimi leti.Prav tako bi zdajšnja koalicijapo vsej verjetnosti podpiralazadnj a prizadevanj a nadzornihinstitucij (ATVP; urad zavarstvo konkurence), ki so očitnoz novimi vodstvi dobile novovlogo na trgu kapitala. Do zdajte pomembne vloge ni bilo za-znati invprašanjeje, kaj bi ses temi institucijami zgodilo obnovi, spremenjenivladi. Malidelničar se nobene koalicije nažalost ne rnore veseliti - upo-gljivost zakona (primer skup-ščine Istrabenza), nepreglednimenedžerski odkupi (primerSCT) ter plitkost slovenskegaborznega trga bodo še zmerajnavzoči tudi v prihodnjih štirihletih ne glede na vlado, kajtitežave so očitno preveč kom-pleksne, da bi se rešile. Gledetujega kapitala paje tako, da boprišel k nam samo v primerugotovega zaslužka. Torej ga vveliki meri ne bo in tukaj po mojem mnenju najbolje izsto-pa ideja o prenosu odločanja visine davka na dobicek nalokalne regije - kar nekaj bi jih v zelji po hitrejsem razvojustopnjo precej znižalo.« •



Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 09. 2008
Stran: 8