Belgijski bankirji lani še z izgubo, letos že izboljšanje Kot je dejal prvi mož belgijske bančno-zavarovalniške skupine KBC Andre Bergen, jih 49-odstotni delež v slovenski banki ne zanima - Ce bo NLB potrebovala dokapitalizacijo, se Belgijci ne bodo odzvali Bruselj - »Ne vidim nobenega interesa, da bi ostali manjšinski delničarji NLB,« je zatrdil prvi mož belgijske bančno-zavarovalniške skupine KBC Andre Bergen, potem ko je slovenskim novinarjem na vprašanje, ali bi bila KBC še pripravljena povečati delež v največji slovenski banki na 49 odstotkov, če bi za to dobila ponudbo iz
Ljubljane izjemno jasno in kratko odgovoril: »Ne.« Od našega dopisnika »Pred nekaj leti, ko je bil minister za finance Andrej Bajuk, smo bili pripravljeni iti do 49 odstotkov (deleža) ob predpostavki, da bi prej ali slej, brez kakršnega koli časovnega roka, lahko postali večinski lastniki, toda od takrat se je svet spremenil, celo dramatično,« je nezanimanje za NLB pojasnil predsednik izvršnega odbora KBC. Tudi če bi NLB potrebovala dokapitalizacijo, belgijski delničar ne bo vlagal dodatnega denarja, podobno kot se je vzdržal med zadnjim povečanjem kapitala naše banke. Tudi pri prodaji 30,6-odstotnega deleža v NLB se nič ne premika. »Vašo vlado smo seznanili z namero po umiku iz kapitala NLB, imeli smo pogovore (z zasebnim investicijskim skladom Apax), bili smo zelo blizu sporazumu, saj je bilo treba urediti samo še nekaj tehničnih podrobnosti, toda investitor je potreboval delničarski dogovor s slovensko vlado, tega pa - kolikor sem seznanjen - nikoli ni bilo«. To je za KBC »ključnega pomena«, je nadaljeval Bergen, ki »ne verjame, da bi kateri investitor vlagal v NLB brez dogovora s slovensko vlado«. Prav zaradi tega so pogovori med KBC in Apaxom obtičali na mrtvi točki, saj »jih nima smisla nadaljevati, če ni možnosti, da bi investitorji dosegli sporazum« z Ljubljano. V KBC so torej popolnoma nezainteresirani za NLB, Bergen pa ni hotel komentirati niti postavitve Draška Veselinoviča za predsednika uprave, češ da »ga ni nikoli srečal, zato bi težko ocenil nekoga, ki ga ne poznam«, za postopek imenovanja pa je dejal, daje bil »ustrezen, vsaj kar nas zadeva«. Finančna kriza ni oslabila NLB, sodi Bergen, kajti slovenska banka deluje na trgu, ki je bil v zavetju pred dogajanjem na finančnih trgih, zato se je v danih okoliščinah zelo dobro znašla. »Možne pa so posredne posledice krize«, dodaja, kajti »razmere na trgih so zelo zapletene, zagotavljanje sredstev je postalo za banke zelo drago, kar NBL lahko občuti prav tako kot mi«. V KBC so popolnoma opustili tudi načrte o širitvi na druge trge nekdanje Jugoslavije. Skupina KBC, ki je leto 2007 končala s 3,281 milijarde čistega dobička, je imela lani 2,484 milijarde evrov izgube, predvsem zaradi »katastrofalno slabega zadnjega četrtletja 2008«, ko je zaradi odpisov slabih terjatev zdrsnila globoko v rdeče številke (-2,625 milijarde evrov). Podobno kot Fortis in Dexia je tudi KBC že konec oktobra lani od države dobila 3,5 milijarde evrov pomoči v okviru ukrepov za reševanje belgijskih bank, vendar so delnice na borzi še naprej padale, ustavila pa jih je šele dve milijardi evrov vredna^ finančna injekcija flamske vlade. Že januarja so v banki ugotovili precejšnje izboljšanje poslovanja, nekateri kazalniki pa po besedah predsednika Bergna, ki ne pričakuje novega zatekanja k pomoči države ali regije, že pričajo o začetku stabilizacije razmer ali celo izboljšanju, vendar so v KBC še vedno previdni, kajti resnično stanje na finančnem trgu bodo pokazali šele prihodnji meseci. Božo MAŠANOVIČ
Medij: Delo
Avtorji: Mašanović Božo
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 02. 2009
Stran: 13