mojemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju pri njih. Kako varno je pred krizami, recesijami, inflacijami . . . »Najbolj ! Te vrste zavarovanje je varno, varujejo ga trdna jamstva!« Triglav je Triglav Ali je Triglav še največji? »Je. Ne le v Sloveniji, tudi v jugovzhodni Evropi. Ima 2500 zaposlenih, v celi skupini že več kot 5000. « Mag. Andrej Kocič, ki vodi tega zavarovalniškega velikana, se je rodil pred štirimi desetletji v Ljubljani, odraščal je na Vrhniki, počitnice pa je preživljal pri babici v Junscah. »To je vas pri Pivki, kjer sem imel malo vrstnikov, zato sem veliko bral. Kar sem prinesel s seboj, kar je premogla babica, kar so imeli na knjižnih policah sosedje, vse sem požrl. Najbolj me je mikala draga svetovna vojna, poseben čar so imele knjige o tujih deželah, še posebno o Rusiji. Tej oddaljeni, velikanski, pestri državi s tako burno zgodovino in neverjetno kulturo.« Andrej je bil priden učenec, znal je razporediti čas za učenje, knjige, igro in šport Zelo dober je bil v teku na kratke proge. Kot športnik - sicer, v karieri, je očitno dolgoprogaš... Ste si kariero načrtovali ali je prišla, kot je bil pri nas doslej običaj, s politiko? »Sem jo kar načrtoval. Študiral sem na ljubljanski ekonomski fakulteti, na Indiana University v ZDA, Drury Collegeu, se šolal v nemškem programu za zavarovalniško in pozavarovalniško izobraževanje, se usposabljal pri Munchener Ruckversicherungs. Tudi delovna knjižica je podobno pisana - ekonomska fakulteta, asistent stažist za mednarodno ekonomiko, vodenje vaj matematike, asistent za mednarodno ekonomijo in zavarovalništvo, potem zavarovalnica Triglav.« Pa vendar, na čelo Triglava brez politike? »Tu sem dvanajst let. Že na fakulteti sem si želel, da bi znanje preizkusil v velikem finančnem sistemu. Začel sem kot komercialist, organizator prodaje, vodja prodaje, direktor zavarovanj, nato pooblaščenec uprave, član uprave in končno predsednik. Moji zadnji politični funkciji sta predsedovanje pionirski organizaciji v sedmem in mladinski v osmem razredu, tudi v nobeni stranki nisem bil nikoli. Ima pa politika gotovo vpliv na delovanje takšnega sistema, kot je Triglav. Končno je država njegova pomembna lastnica in prav je tako!« Kratenje plač To je res drugačna pot kot denimo miličnik, politik in hop na čelo gospodarskega velikana. »Zame se je ta sistem kar obnesel. Če si dober in spreten, napreduješ, kar ti daje drugačno samozavest. Vodim firmo, ki jo poznam do obisti, poznam vse sodelavce in jih cenim.« V koliko nadzornih svetih sedite? »Ha, bi moral prav šteti, menda jih je sedem ali osem. Odločili smo se, da moramo skupino Triglav bolj obvladovati kot prej, in to lahko dosežeš le z enotno linijo komande. Kar sklene uprava, kot nadzornik pač zagotoviš. Smo pa zdaj sklenili, da je vsak lahko član največ treh nadzornih svetov.« Ker je to tako donosen posel? »Predvsem je zahteven in odgovoren! Vsaj v Triglavu. Koliko je donosen, odloči država, dosledno namreč spoštujemo prav vsa priporočila vlade o višini sejnin, nagrad, odpravnin...« BMW ima takšno politiko: kriza je, delavcem znižajo plače za deset odstotkov, direktorjem za tretjino, upravi pa za 40 odstotkov. »Takšen sistem se mi ne zdi napačen. Pa ne le v časih krize! Plače vodilnih morajo biti odvisne tako od rezultatov kot od družbenega okolja. Na Triglavu se tako vedemo že ves čas. Večamo del variabilne plače, da je ta res v dobršni meri odvisna od uspešnosti in ne od položaja. Znižali smo oba dela, fiksnega in gibljivega, nagrade tudi, saj dobiček ni rastel tako kot lani. Plače zaposlenih se niso nižale, tudi regres in božičnica ne, skrb za uveljavljanje delavskih pravic je v Triglavu poudarjena.« Včeraj sem bral, da bo letos Triglav zbral milijardo evrov premij. Težko predstavljive številke. Veliko, malo, ravno prav? »Ogromno! Triglav je tudi v evropskem merilu srednje velika zavarovalnica. Obseg poslovanja ji raste, prevzem tujih zavarovalnic se kaže kot dober, smo že regionalna zavarovalniška velesila. V Sloveniji od leta 2004 ohranjamo tržni delež, ki je trikrat večji od druge zavarovalnice po vrsti. To je v hudi konkurenci resnično velik dosežek. Dokazuje, da ljudje na terenu delajo dobro, da uživamo veliko zaupanje tako hiša kot posamezniki. Zasluga gre našemu socialnemu kapitalu in vpetosti v družbo.« »Afere« bolijo, a ne motijo Ta »vpetost« se včasih pokaže v čudni luči. Ko je Dimitrij Kupe/brskal po pošti zaposlenih, je bil velik halo. Tudi pri vas je odmevalo nekaj podobnega. »Prosim!? Na kaj merite?« Uprava Triglava je naročila revizijo zaradi škode na Slovaškem. Med zaslišanji je revizorka pregledovala elektronsko pošto zaposlenih in tako kršila varovanje osebnih podatkov. »Takšne stvari so vedno odmevne, treba jih je razčistiti. Napake se zgodijo, a zunanje revizijske hiše se gotovo zavedajo teh in podobnih pasti ter v velike odgovornosti. O svojih ugotovitvah dajejo poročila in mi potem temu primerno ukrepamo. Lahko pa povem, da seveda spoštujemo zakone in predpise, a smo pri sankcioniranju napak v možnosti teh okvirov kar se da človeški.« Znate na pamet povzeti vse afere, M so jih v letu dni mediji napletli okoli Triglava? »Dajva te 'afere' vnavednice. Predsednik uprave Triglava je v tej državi pomembna funkcija. Mnogo jih hoče imeti nadzor nad njo, mnogo jih hoče imeti na tem mestu svojega človeka. Kjer ni dobička, kjer pada tržni delež, kjer se odpušča, kjer padajo plače, se zlahka obračuna. V Triglavu se ne dogaja nič od naštetega. Kaj potemtakem ostane interesnim skupinam, ki jih Triglav tako ali drugače mika? Najti še tako nepomembno malenkost in jo napihniti kar se le da. Res me to včasih po človeški plati prizadene, ne pustim pa si, da bi motilo moje delo.« Tudi tedaj ne, ko »afere« pridejo pred nadzorne organe? »Seveda pridejo in tako mora biti! Toda na nadzornih svetih in pred drugimi organi je presoja treznejša, tehtanje argumentov preudarno in sklepi objektivni.« Za male delničarje Nemško kanclerko Angelo Merkel moti, da si menedžerji sočasno, ko jih rešuje država, izplačujejo velikanske nagrade. Res namreč kaže, da menedžerji živite na drugem planetu, da nočete in nočete deliti bremena krize, ki ste jo sami povzročili. »Tule ne bova prišla skupaj. Ravni menedžerskih plač so res visoke, omogočajo dobro življenje, zato je prav, da delijo usodo4ako zaposlenih kot družbenega okolja.« Saj tu sva skupaj. »Nisva pa očitno v tem, da so, vsaj pri nas, ta razmerja kar pravšnja. In v tem, da se pri nas preveč piše in govori o menedžerskih plačah kot viru nevzdržnih socialnih razlik, nekem ekscesu. Popeljite se po Ljubljani. Koliko razkošne pločevine res najvišjega cenovnega razreda! Ozrite se po Obali, koliko najdražjih vil. Prepolne marine jaht. Verjemite, z raenedžerskimi plačami se ne da privoščiti vsega tega. Vir je kje drugje. Naše plače so odvisne od rezultatov, transparentne, pošteno obdavčene, vse je na dlani. Socialna nesorazmerja torej temeljijo na nečem drugem. To pa je morda res lahko problem.« Včeraj ste imeli skupščino, mali delničarji spet niso prišli zraven, spet pravijo, da so prezrti. »Res so in meni se to ne zdi prav. Morali bi imeti predstavnika v nadzornem svetu. Razumem velike delničarje in njihovo težnjo po čim večjem vplivu v nadzornih svetih, a bilo bi koristno...« Kdo naj to omogoči? »Preprosto, zakonodajalec!« Mala delničarka je tudi vaša predhodnica Nada Memenčič in včeraj je nanizala kar nekaj ostrih vprašanj. »Ki se ponavljajo kar naprej in uprava bo novemu nadzornemu svetu nemudoma in zlahka razgrnila vse odgovore. Gre pač za delovanje že omenjenih interesnih skupin in če se kdo že obregne ob nagrajevanje uprave, naj se najprej spomni svojih lastnih ambicij po lastninjenju.« Vi jih nimate? »Gotovo ne, ta uprava ne! Imenovani smo bili za upravljanje, in to počnemo odgovorno, uspešno. Delnic ne kupujemo. Zdi se mi tudi prav, da je kontrolna lastnica takšne zavarovalnice država. Triglav je namreč hudo zanimiv za tuje strateške lastnike. Kdor stopi vanj, v Ljubljano, obvlada regijo. To pa ni šala!« ■

Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Brajer Ciril
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Povabljeni ste na kavo
Datum: 12. 04. 2009
Stran: 5