skladov. Največja lastnika, Vojteh in sin Marko Volk, ki sta vodenje prevzela konec leta 2003, pa sta že dobro leto zatem tudi lastniško obvladovala družbo. Danes imata prek družb Vita Commerce (v lasti Vite Holdinga), Vita Holding (v lasti družine Volk in zeta Martina Kovača) in Eurovit (menda prav tako v lasti Vojteha Volka) v lasti dobrih 42 odstotkov družbe, neuradno pa menda več kot polovico. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je sedanje vodstvo Mipa sicer vpeljalo sodoben, v tujini dobro preverjen koncept gradnje agroživilskega podjetja, ki uspešno deluje na primer v Italiji in Franciji. Usmerili so se v mesne izdelke visoke dodane vrednosti, izstopajo sušene mesnine, hkrati pa so se zavedali, da morajo biti prisotni tudi v nižjih cenovnih razredih. To proizvodnjo so preselili v Pomurko, ki so jo prevzeli leta 2005, in jih tudi prodajali pod drugo blagovno znamko. »To je bil za Slovenijo nov način poslovanja, saj je bila večina drugih agroživilskih družb v tem smislu takrat bolj konservativna,« poudarja Kuhar. »Hkrati so izrazito poudarjali slovensko poreklo surovin, po čemer so se razlikovali od nekaterih najbližjih konkurentov. Zato so tudi prevzeli Pomurko, ki je bila pomembna za izvedbo te strategije.« Kuhar je tedaj za Mip izdelal tudi pregled stanja na surovinskih trgih v Sloveniji. Leta 2007 so prevzeli še novosadski Kolbis. Vse to seje poznalo tudi na poslovnih rezultatih: konsolidirani prihodki od prodaje so se z 38,8 milijona evrov leta 2003 povečali na 97,4 milijona evrov leta 2007 (lani naj bi jih bilo kar za 135 milijonov evrov), iz dobrih dveh milijonov luknje pa je nastal milijon konsolidiranega dobička. Megalomansko zadolževanje Vendar pa so se ves čas tudi na veliko zadolževali, tako za naložbe in tekoče poslovanje kot za nakup lastnih delnic, kot trdijo mali delničarji (Mip ima skoraj 19 odstotkov lastnih delnic in samo v letih 2006 ter 2007 naj bi za to porabili 4,4 milijona evrov). Od leta 2003 so zadolženost povečali za več kot petkrat, na dobrih sto milijonov evrov. Bilanca iz leta Marko in Vojteh Volk sta strategijo Mipa sicer dobro zastavila, trdijo strokovnjaki, a podjetje zadolžila do grla, najverjetneje tudi za managerski prevzem. Računa, ki ga je za takšno poslovanje izstavila kriza, pa ne zmoreta plačati. Mip pokopalo megalomansko zadolževanje S pomočjo poznavalcev smo analizirali tri primere nekoč obetavnih podjetij, Mipa, Hita in Iskraemeca, ki so se potopila. m Bojana Humar Da so mehanski števci vse bolj nekonkurenčni, so Iskraemecu ponavljali že vsaj od leta 2000, ko ga je vodil zdaj pokojni Niko Bevk (z leve). Zlasti njegovi nasledniki Slavko Vidic, Kari Rozman in Janko Šteharnik so »zaslužni«, da je proizvodnja mehanskih števcev v Kranju ena zadnjih v Evropi. Nepregleden prevzem in finančno izčrpavanje poslovsvojimpodjetjempravzaprav financirata prevzem. Ali so sumi upravičeni, je težko reči. Zanimivo paje, da so prihodki podjetja Vita Commerce, odkar sta prevzela vajeti, z 8,5 milijona evrov leta2003 že naslednje leto poskočili na 14,3 milijona evrov, do leta 2007 pa so narasli na 18,3 milijona evrov. Kot so poročale Finance, sta Volka prek družb Eurovit in Vita Commerce tudi naj večj a dobavitelja Mipa, prek teh družb pa sta Mip in Pomurka tudi prodajala v tujino. Od leta 2003, ko sta Volka prevzela krmilo Mipa, se je podjetje zadolžilo za dobrih 80 milijonov evrov. Za razvoj podjetja, torej za naložbe, so namenili okoli 21 milijonov. Nekaj milijonov sta odštela še za prevzeme. Volka sicer vseskozi zanikata obtožbe o finančnem izčrpavanju podjetja za managersM odkup. Morda pa bo sliko nekoliko razjasnil regulator trga, ki je lastništvo vzel pod lupo. 1909. Pri teh družbah naj bi bile »parkirane« delnice družine Volk, ki naj bi na tak način že spomladi 2004 obvladovala dobro polovico družbe. Uradno so Volkovi namero za prevzem objavili oktobra 2005. Delničarji so tedaj iztržili le še dve tretjini cene s konca 2003, ko seje delnica ob globoki izgubi na borzi gibala okoli 11 evrov. Mali delničarji so ves čas opozarjali na nepregleden prevzem in finančno izčrpavanje novogoriškega bika prek povezanih družb. Štirje lastniki Mipa, Vita Commerce, Vita Holding, Eurovit in Paolo Melingo (skupaj imajo okoli 52-odstotni delež), delujejo usklajeno, trdijo. Zadnje podjetje je namreč v lastniško strukturo vstopilo leta 2006 ob dokapitalizaciji, v kateri je ob njem sodelovala le še Vita Holding; ti družbi sta okoli štiri milijone terjatev pretopili v lastniški delež. Pojavljali so se tudi sumi, da Volka z dodeljevanjem nekaj manj prihodkov od prodaje, 89,4 milijona evrov (Mip 97,4 milijona evrov), čistega dobička pa štirikrat več, štiri milijone evrov. Medtem ko dolg Mipa znaša več kot sto milijonov evrov, so kraševci zadolženi za približno 23,7 milijona evrov in so v tem gospodarskem krču eno redkih podjetij, ki za letos napoveduje rast. 2007 kaže, da dobiček iz poslovanja (dobre štiri milijone evrov) ni zadostoval niti za poplačilo obresti (šest milijonov evrov). Kuhar meni, daje bila strategija razvoja izrazito ambiciozna, vendar so že v stabilnih finančnih razmerah s tako obsežnim zadolževanjem hodili po robu. Ko so se viri financiranja podražili, banke pa so postale izrazito konservativne, se je model rasti zlomil. Kratka primerjava s sorodnim Krasom, ki je sicer pri razvojnih strategijah po Kuharjevem mnenju manj agresivno podjetje, kar pa očitno zagotavlja stabilnejše poslovanje. Leta 2007 sta matični družbi Mip in Kras imeli približno enako prihodkov, okoli 40 milijonov evrov, pri čemer so kraševci pridelali okoli dva milijona evrov dobička, kar je desetkrat več kot v Novi Gorici. V konsolidiranih izkazih so v Krasu, ki je prav tako v rokah managementa, imeli celo Sporen je tudi način, kako sta Volkova prišla do lastništva Da gre ob zamenjavi v vrhu Mipa konec leta 2003 (družbo je najprej vodil Vojteh Volk, zdaj pa sin Marko) tudi zazamenjavolastništvajebilojasno takoj, saj sta že v dveh tednih prek svojih podjetij, Vite Commerce in Eurovita, pridobila skoraj četrtino. Skoraj istočasno je dobrih sedem odstotkov kupila še Vipa, petino pa sta imela v lasti še Vipa Invest in italijanski finančni holding KB .o Samostojni svetovalec Boštjan Ložar, pa tudi nekateri drugi poznavalci, vidijo problem v prepočasnem prilagajanju poslovnega modela. kranjsko družbo konec leta 2007 kupila egipčanska družba El Sewedy. Zakaj se je nekoč uspešno podjetje sploh znašlo v takem položaju? o agoniji večletnih izgub v Iskraemecu, ki se je leta 2006 s 30-milijonsko izgubo skoraj zaključila s stečajem, je Iskraemeco je s proizvodnje mehanskih števcev začel prehajati na izdelavo digitalnih, razlaga Ložar, na katerega pa je vezana tudi storitev odči-CD:

Medij: Manager
Avtorji: Humar Bojana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev
Datum: 04. 03. 2009
Stran: 34