imenovanjih v nadzorne svete", kar se je zgodilo pri Pošti, je župan sredi marca medijem poslal javno pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju. Kakorkoli, navodila Kanglerja je prvi mož Liste za pravičnost in razvoj Stojan Auer pospremil z besedami, da si uravnoteženosti (politične in geografske) pri kadrovanju želijo tudi v mariborski občini, na kar je župan zatrdil, da ta v Mariboru obstaja. Toda ali res? Pripravili smo pregled, kdo sedi v nadzornih svetih podjetij, v katerih je večinska lastnica Mestna občina Maribor (MOM) in ugotovili, da se razen ene izjeme kadruje izključno znotraj koalicije, za katero Kangler rad poudari, da je vsebinska. Občutek, da nekaj mešetarijo Da ne bo nesporazumov, primerjava z zadnjim mandatom župana Borisa Soviča razkriva, da so nadzorna mesta tedaj v večini zasedale osebe s člansko izkaznico SD, toda med nadzorniki najdemo bistveno več predstavnikov opozicije in tudi iz mestne uprave so bile imenovane strokovno bolj podkovane osebe, z dolgoletnimi izkušnjami na področju občinske komunale. "Takrat so bili kriteriji dorečeni," zatrjuje Tone Gačnik, član dveh nadzornih svetov (Pogrebno podjetje, Nigrad) pod županom Sovičem in današnji mestni svetnik SD. "Želeli smo uveljavljati politiko, da direktorje javnih podjetij nadzorujejo iz tistih strank, ki imajo kvalificiran kader in niso z njimi povezane. Drugi kriterij je bil strokovnost, ustrezne ljudi smo iskali na koordinaciji vodij svetniških skupin, pazili smo na razmerje med opozicijo in pozicijo. In tretjič, kadar smo v nadzorne svete imenovali mestne svetnike, je bilo to predvsem na podlagi njihovih funkcij v občinskih odborih," je razložil Gačnik. Današnja praksa je drugačna, zatrjuje Gačnik. Opozicija ima občutek, da se kadruje izključno znotraj koalicije, "sploh ne zaznajo, da je v opozicijskih vrstah ali med neodvisnimi strokovnjaki cel kup ljudi, ki bi to funkcijo opravljali bolje. Izbor kvalificiranih ljudi namreč vpliva na kakovost opravljenih storitev v teh javnih službah ter na ceno komunalnih storitev. Kriterij izbire bi torej morala biti strokovnost, ne pa da se s kadrovanjem poplačujejo dolgovi volitev." Zato obstaja nejevolja, občutek, da nekaj mešetarijo, opozarja Gačnik. Odsotnost opozicije iz nadzornih svetov se mu ne zdi higienična, stvari bi bile ob drugačni politiki precej bolj transparentne. "Takšna politika na dolgi rok ni dobra, je pa lahko za koga koristna," sklene Gačnik. Župan predlaga kompetentne ljudi z izkušnjami Na mariborski občini zavračajo očitke o političnem kadrovanju, "saj pri imenovanju članov v nadzorne svete, kjer vloge sprejme in obravnava Kviaz, težimo k sorazmernemu predstavništvu s strani svetniških skupin. Župan je za člane nadzornega sveta vedno predlagal kompetentne ljudi z večletnimi izkušnjami, ki so neposredno povezani z lokalno skupnostjo, kar je pomembno za prihodnost podjetij, ki so v večinski lasti Mestne občine Maribor", pojasnjujejo na občini. Na vprašanje, na podlagi kakšnih kriterijev predlagajo predstavnike MOM v nadzorne svete, so nam sprva odgovorili le, da kriterije določa Zakon o gospodarskih družbah. Na pripombo, da je tako skop odgovor podcenjujoč do javnosti, so razlago razširili: "Predstavniki Mestne občine Maribor v nadzornih svetih podjetij so opravili izobraževanje, ki ga izvaja Združenje članov nadzornih svetov, in pridobili certifikat Združenja članov nadzornih svetov. S certifikatom posameznik dokazuje, da je pridobil ustrezna strokovna znanja za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta in neizvršnega člana upravnega odbora." Mikla bi Kas zavrnil Če pogledamo sestavo trenutnih nadzornih svetov, lahko hitro ugotovimo, da navedba o kompetentnih ljudeh z večletnimi izkušnjami ravno ne bo držala. Vodja kabineta župana Duška Jurenec in vodja službe mestnega sveta Aleš Škof sicer imata univerzitetno izobrazbo, a je pri njuni mladosti (stara sta 30 oziroma 31 let) težko govoriti o dolgoletnih izkušnjah. Kako učinkovito bo funkcijo nadzornika v Marifarmu, tovarni zdravil na Teznem, opravljal sicer novopečeni podžupan Milan Miki, po izobrazbi strojevodja, je še eno odprto vprašanje, kot tudi, ali bo nadzornik v Toplotni oskrbi in Mariborskem vodovodu lahko ostal Željko Vogrin. Kot smo že poročali, se je načelnik Upravne enote Maribor pustil imenovati v nadzorne svete brez soglasja ministrstva za javno upravo, ki meni, da načelnikom ni mesta v nadzornih svetih gospodarskih družb. Med nadzorniki, ki so za svoje (nejdelo kar dobro plačani (sejnina za člane znaša tudi 300 evrov), se verjetno skriva še kakšna cvetka, o (neprimernosti nekaterih imenovanj pa zgovorno priča neposredna izjava gospodarskega pravnika dr. Boruta Bratine, predavatelja na EPF in člana Kaša (Kadrovsko-akreditacijski svet), ki je po pregledu tabele dejal: "Mikla in še koga bi Kas zagotovo zavrnil." In kakšni so kriteriji Kaša? Za člane nadzornih svetov so predpisani naslednji pogoji: izobrazba (praviloma univerzitetna oziroma visoka strokovna izobrazba), znanje in izkušnje (najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj s področja vodenja družb ali sodelovanja v organih upravljanja in/ali vodenja zahtevnih projektov), menedžerske in voditeljske sposobnosti, poslovni ugled in moralna integriteta, splošna razgledanost in poznavanje gospodarskih razmer, sposobnost objektivnega reševanja konflikta interesov... Različni praksi Ker gre v obeh primerih za davkoplačevalki denar, bi lahko občine sledile zgledu države, kjer Pahorjevi vladi pri kadrovanju svetuje avtonomno strokovno telo Kas, meni Bratina. Mnenja o avtonomnosti in smiselnosti Kaša so po nekaj mesecih delovanja sicer deljena, "tudi sami smo že storili kakšno napako", priznava Bratina, toda v Sloveniji se pač skuša vpeljati nova praksa, ki naj bi preprečila kadrovanje izključno po politični liniji. "Če zmago na volitvah nekdo vzame kot plen, je kadrovanje vsekakor skušnjava. Če pa to vzame kot odgovornost, se bo verjetno trudil, da bo imenoval strokovne ljudi, ki so vredni zaupanja. Na Kasu si prizadevamo, da postopke izbire vodimo čim bolj strokovno," zatrjuje Bratina. Bi torej tudi mariborska občina potrebovala Kas? Bratina je jasen: "Tabela, ki so mi jo pokazali, in kar doživljam preko Kaša, sta dve različni praksi. Kas bi predlagal tudi občini, saj gredo imenovanja tako skozi neko strokovno presojo, ki ni politična. Kaša res ne zanima, kdo pripada kakšni stranki. A ne me razumeti narobe. Nič ni narobe, če kandidati zasedajo funkcije v političnih strankah, vendar pa ta podatek ne sme pomeniti prednosti pred drugimi. Prednost morajo biti strokovne kompetence. Pomembno je, da nadzorniki odločajo po lastni presoji in ne kot delegati, ki jim politika ali mestna uprava naroča, kako naj glasujejo. To je narobe."

Medij: Večer
Avtorji: Peršak Aljoša
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Maribor
Datum: 28. 05. 2009
Stran: 18