Ijudi, ki vodijomultinacionalno podjetjc.GG: Smo v obdobju uisofeeinflacije, padajocih svetovnihdelniskih indeksov, rastočih cenhrane in energije. Kot je videti,je konec optimisticnih, lepihčasov z zaceAa tega stoletja.Kako vidite razvoj evropskegain svetovnega gospodarstva?Kakšna prihodnost nas čaka?HM: Počakajte nekaj tednov,pa bodo vesti v gospodarskemtisku povsem drugačne, kotso danes, ko se pogovarjava.Vsekakor pa je res, da je zdajprecej kazalnikov, na podlagikaterih lahko sklepamo, da boživljenje težje, kot je bilopred nekaj leti. Situacija jedodatno otežena tudi zaradivisokih cen hrane. Infinančne krize v precejzahodnih gospodarstvih, ki sojo povzročile neprcmičninskeoperacije v ZDA. Vse tovpliva na stopnji potrošnje ininflacije. Finančna kriza jebila precejšnje presenečenjeza vecino. Vsi smo sicer ženekaj let vedeli, da bo nekegadne nepremičninski trg vZDA zašel v hude težave, kerveliko posojilojemalcev ni bilo sposobnih odplačevatimesecnih obrokov. Nihče pase ni povsem zavedalnenavadnega vedenja vfinančnih krogih in vplivasodobnih finančnihproduktov - preprodajeterjatev med bankami - ki sose razširili po razvitem svetuin potegnili v vrtinec tudinepremičninske trge v nekajevropskih državah. Celo zamoža moje starosti jcprccejšnje presenečenje, dase je to lahko zgodilo. Neživim v iluzijah, toda todogajanje me je presenetilo.Ce razmislimo, zakaj se jenepremičninska kriza lahkosploh zgodila - bom povedalkar naravnost -, gre zakombinacijo kratkoročnegarazmišljanja, finančnegapohlepa in neumnosti.Verjetno bo finančna krizatrajala še naslednjega pol leta.Nekoč, kdaj ne moremnapovedati, jo bomo zagotovoprebrodili. Delnicarji sevedaniso zadovoljni, saj so jimvrednosti delnic upadle zapolovico. Vsekakor bodo cenenafte in hrane ostale navisokih ravneh. Treba se boprilagoditi in živeti s temidanostmi, Cene nafte inbencina zdaj igrajo podobnovlogo, kot so jo cene kruhapred petdesetimi leti. Zdaj jeto težava, ki se dotika velikevcčine Ijudi. Visoke cene hrane bodo imele tudi velikvpliv na države v razvoju, kjerv povprečju še vedno porabijood 40 do 50 odstotkovdohodka za hrano, vnasprotju z razvitimidržavami, kjer znašajo stroškiprehrane okrog 11 odstotkov.Vse to ima za posledicoupočasnitev gospodarske rastipo svetu. Katastrofe pa nevidim. Vse to so kazalniki, kijih je mogoče upravljati.Visoke ccne energentov sopredvsem problem razmerjamed povprasevanjem inponudbo. Vsa rastoča azijskagospodarstva, ki postajajobogatejša, porabijo večenergije. To ni nič novega.Obstaja pa še precejspecifičnih pojavov, kiposlabšujejo stanje. Tu gre zaspremembo klime. Nihče neve zagotovo, kako to rešiti.Upam, da bodo tehnološkerešitve prinesle praverezultate. Ko o energijizačnejo debato politiki, s temle še spodbujajo rast cenenergije. Alternativni virienergije, ki so zdaj še vrazvoju, so trenutno se zelodragi, čeprav imajo v velikodržavah uradno podporo.Kljub temu ni malo držav, kividijo rešitev energetskihproblemovv atomski energiji,med njimi je tudi Nemčija,čeprav seveda obstaja tudiprecej nasprotnikov tega energetskega vira. Gre zairacionalno, ideološko težavo,saj se večina strokovnjakovstrinja, da bo v prihodnjih 40do 50 letih atomska energijaeden od najbolj čistihenergetskih virov. To boprehodno obdobje, v katerembodo sc bodo uveljavili tudidrugi energetski viri, ki sodanes še alternativni. Novejedrske elektrarne gradijoFrancija, Svedska, Finska,Italija ... Nasprotniki sopredvsem v germanskemsvetu. Kot Nemec lahkorečem, da zaradi posebnosti,ki so v našem plemenskemkarakterju.GG: Bili ste in stv še vednoeden od zagouornikovgiobaiizacije. Precej ste siprizadevali proti takoimenovani globalizacijski fobiji.Si manfsa gospodarstva zelijog!oba!izaci;e ali pa gfobalizacijoprinasa pozitivne ucinkevelikim gospodarstvom inmultinaciunalnim druzham?HM: Globalizacijinasprotujejo vsepovsod. Vrazvitem, zahodnem svetu sov veliko podjetjih prestrašenizaradi nizkih plač vrazvijajočih se državah, kjerpa spet menijo, da so njihovitrgi preveč izpostavljenimultinacionalnim družbam,ki naj bi bile premočnakonkurenca na njihovih domačih trgih. Nasprotnikovglobalizacije je povsod dovolj.Vcndar trdim, da je procesglobalizacije ncpovraten.Nobenega dvoma ni, da sc bonadaljeval. Zaradiglobalizacije se je na svetuzmanjšalo število revnih. Greza več kot 600 milijonov. Tojc pozitivni učinckglobalizacije. Seveda pa jetako kot v vseh prehodnihobdobjih. Vsa tranzicijskaobdobja ustvarjajo tudilokalne, specificne probleme.Po mojem mnenju se ni trebaboriti proti globalizaciji kottaki. Treba pa se jc ukvarjati stežavami, ki jih prinašaprehodno obdobje.Globalizacija lahko namrečpovzroči družbene problemetako v razvitem kot tudi vrazvijajočem sc svetu, vendarso vzroki različni. Posameznedržavc bi morale olajšatinastajajoče težave.Nasprotniki globalizacijcvedno izpostavljajo ingovorijo o lokalnih,specifičnih problemih, kar jepovsem pravilno in kar jeseveda njihova pravica.Strinjam se, da sc je trebabolj ukvarjati s socialnimitežavami, ki jih porajaglobalizacija. Hkrati pa jetreba razumeti, da vse večjespremembe porajajo tcžave,ki pa so rešljive.GG; Kako pa je mogočeupravljati globalizacijskeprobleme?HM: Ce pogledamo zadevo sstališča Organizacijezdruženih narodov, moramopriznati, da je trebamednarodnim institucijaindati več moči. Včasih je bilotrgovanje oziroma poslovanjebolj omejeno na posameznedržavc, zdaj je drugače. Pomojem mnenju potrcbujemopravila, ki bi veljalamednarodno, zato da bi seizognili trenjem, ki jihpovzroča svoboden trg. Zatovidim potrebo po večmednarodne regulative, to soprimer antitrustovski zakoni.Tudi sodobna ekološkazakonodaja lahko zaščitidobre plati globalizacije. Stem se seveda veliko narodovin držav ne strinja, sajrazličnih vzvodov oblastinočejo predati v druge roke.Vendar mislim, da jeneizogibno, da se bodomorale določene zadeveodločati na mednarodniravni. Institucije, kot so G-8,bodo morale odigratipomembnejšo vlogo. GG: Kaj pa bo ostalo mnnjsimdriavam, na primer Sloveniji,ko se bo globalizacija se bolj doizrazila? Mi nimamomultinacionalmh druib, ki bibiie pomemben dejavnik nasvetovnem trgu.HM: Ne bodimo pesimisti.Manjše države, kot jeSlovenija, imajo koristi odvečjih regionalnih trgov v EU.Brez težav izvažajo,ustanavljajo podružnice,vendar je res, kar pravite.Nimate velikihmultinacionalnih podjetij, kibodo z razvojem globalizacijepostala še bolj pomembna.Vendar obstajajo velikepriložnosti tudi za srednjapodjetja, ki pa jih imate vSloveniji. Zdaj lahko velikoposlov opravite namedmrežju. Odpravljenih jevedno vcč ovir vzunanjetrgovinskemposlovanju, kar precej olajšatrgovanje srednjim inmanjšin) podjetjem, ker sejim zmanjšajo ali odpadejostroški za carine in drugcdajatvc. Manjša podjetja sonavadno bolj prilagodljiva, vvečini so v družinski lasti.Trcba je tudi upoštevati, da jena trgu vedno vcč storitev,kjer je veliko priložnosti zasrednja podjetja. Velikapodjetja oddajajo precejposlov v izvedbo manjšimpodjetjem. Ker se svetncnehno spreminja, mislim,da bo nekcga dne namednarodno sceno prislo tudikakšno slovenskomultinacionalno podjctje.Nihčc nima nič proti takemurazvoju. Prepričan pa sem, daje bolj kot nacionalni okvir invelikost podjetij pomembnapodjetniška klima, ki vladapri vas.GG: Pisete tudi knjige sposlovno vsebino. Skovali steizraz »provofeatiummenedžment«. Kaj ste mislili stem?HM: Kot direktor podjetjamorate biti sposobniprepričati svoje sodelavce.Ena od pomembnih plativsakega voditelja je, da se jepripravljen nenehnospreminjati in da je sposobenupravljati spremembe. Včasihje tako, da je podjetje v redu,posli tečejo v redu ... in čerečeš »še več moramo delati«bodo sodelavci odgovorili»seveda, seveda«, toda nihčene bo zares prisluhnil. Zatosem začel provocirati. ČcIjudi sprovociraš, jih zbudiš.Če sem svojim sodelavcem rekel, da imamo zaposlenihpreveč Ijudi v pisarnah, ninihče poslušal. Ce pa sem jihvprašal, ali pripomorejo kodpravljanju težav ali pa sosami vzrok za težave, je bilodrugače. Če sem rekel, boditebolj aktivni, ni nič pomagalo.Ce pa sem rekel, da bi rad več»popra« in manj papirja, sovsi razurneli.GG: Kaj pa so bile feafeouostimenedierjev, s katerimi stenajraje delali?HM: Vedno sem iskal Ijudi,ki so bili predani podjetju inso želeli nekaj narediti. In kiso imeli pravi karakter - karje veliko bolj pomembno, kotprofesionalna znanja, ki se jihje vedno mogoče priučiti.Toda zavzemanje za podjetje,predanost, kar je seveda tudideloma odsev voditeljskihsposobnosti, ki jih imadirektor, to je boljpomembno. Veliko dobrihIjudi smo vzgojili v podjetju.Seveda smo jih tudi najemaliod drugod, toda menedžmentv Nestleju v veliki večinisestavljajo Ijudje od znotraj.Dobro se poznamo. Nikolinam ni bilo všeč skakanje zenega delovnega mesta vnckem podjetju na drugo vdrugem podjetju. Vsak direktor je moral imeti dobreživce in biti pogumen. Brcztalenta za komuniciranjenihče ni mogel daleč. Zelopomembna je tudikredibilnost - tisto, karpridigas v nedeljo, moraš bitisposoben izvesti v ponedeljek.Kdor izgubi kredibilnost,izgubi zaupanje. Kdor nimazaupanja, ne more bitidirektor. V današnjem svetumorajo vsi, ki vodijo posle,razumcti, kaj se dogaja vsvctu. Torej je treba imetiveliko več kot zgolj strokovnoizobrazbo. Zadeve je trcbarazumeti v širšem kontekstu,hkrati pa biti tudistrokovnjak. Toda še enkratbom poudaril - najboljpomembna je osebnost.Mislim, da se tega danespremalo zavedamo. Preveč jihje, ki razmišljajo le o karieri.Ko opazujem dogajanje, vidimveliko prevarantstva, laži.Pred nekaj dnevi sem imelgovor na sestanku delničarjevvelikega družinskega podjetja,kjer sem povedal: »Čezgradite hišo, morate mislitina lokacijo, lokacijo in šetretjič - na lokacijo. Če paželite imeti dobregadirektorja, morate misliti nanjegov karakter, karakter inše enkrat - karaktcr.«

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Matijašič Vitja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 31. 07. 2008
Stran: 30