(levo) se mora danes zagovarjati pred nadzorniki DEM. Pojasniti mora, kaj se dogaja s posojilom Zvonu Ena, in upravičiti svojo plačo. Z velikim zanimanjem pričakovana revizija Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je bila pred kratkim končana. Mi pa smo se prvi dokopali do strogo zaupne dokumentacije o ugotovitvah revizorjev v družbi, ki jo od novembra 2006 vodi Damijan Koletnik. Nepravilnosti so našli pri izplačilih plač w©d$twenitn delavcem, domačijah in spornem 21-milijonskem posojilu holdtngu Zvon Ena. Pri slednjem kaže, da je šlo za pomoč Dariju Južni pri posku$y lastniškega ob¥tado¥an|a Petrola, lukajakše Anuška Delič Pregled nekaterih delov poslovanja DEM je naročil lastnik, Holding Slovenske elektrarne (HSE). Kot je znano, so lastniki družb v takih primerih zelo previdni, saj nočejo, da bi revizija razkrila tudi njihove napake ali nečednosti. Kljub previdnosti pa se HSE ne bo mogel povsem otresti očitka, da ni že prej ustavil oziroma preprečil spornega početja. Pregled podjetja je za Revizijski center, d. o. o., opravil Brane Podboršek, lastnik revizijske družbe Podboršek, k. d., ki je registrirana na istem naslovu kot Revizijski center njegove sokrajanke Tanje Medvešek, in vodiški župan. Revizijo je izpeljal v pičlih tridesetih dneh. Eden od dveh direktorjev HSE in nadzornik DEM Viljem Pozeb je odločitev zanj utemeljil z besedami, da je pač dal najugodnejšo ponudbo. Čeprav je bil Pozeb dolga leta v službi na DEM, ni vedel, daje Podboršek že imel stik s tem podjetjem, saj je 2003. sodeloval v pogajalski skupini HSE za odkup petinskega deleža DEM od manjšinskih delničarjev. Direktorjevi prihodki Revizor je pri izplačilih direktorju našel kar nekaj nenavadnosti. Največji > delež neupravičenih izplačil je Koletnik dobil na transakcijski račun, ker si je dvignil bruto plačo za znesek, ki bi ga moral plačevati kot boniteto za uporabo službenega vozila tudi v zasebne namene. Ni mu bilo dovolj, da mu družba za vozilo krije obvezno in kasko zavarovanje, registracijo, tehnične preglede, stroške vzdrževanja, gorivo, cestnine in parkirnine, ampak je hotel, da mu pripada še boniteta, ki omogoča tovrstne ugodnosti. Izplačil iz tega naslova se je od njegove zaposlitve do konca preteklega leta nabralo za več kot 21 tisoč evrov. Podobno si je vsakega decembra izplačal boniteto v znesku cestnin, plačanih na zasebnih vožnjah. Po revizorjevem poročilu so v dveh letih nanesle dobrega tisočaka. Koletnik je za odgovor, ki je priložen reviziji, najel odvetniško pisarno Ceferin, natančneje Uroša Pogačnika. Ta je spisal štiri strani dolgo pravno mnenje, v katerem ugotavlja, da je imel Koletnik podlago za takšno početje v individualni pogodbi, ki jo je sklenil z nadzornim svetom DEM. Ob njegovem prihodu je temu predsedoval njegov mariborski kolega Igor Marinšek, ki je pozneje odšel za izvršnega direktorja na Mobitel. Mimogrede, Koletnik je še vedno prvi nadzornik Telekoma. Marinška je v nadzornem svetu zamenjal Boris Novak, ki je februarja 2008 s Koletnikom podpisal aneks k pogodbi o zaposlitvi. Ta je določal dvig plače s 6740 na 7580 evrov bruto, hkrati pa je njegova letna nagrada z dvanajstih zrasla na petnajst odstotkov letne plače. Vodstvo HSE je svojima predstavnikoma v nadzornem svetu (člani so trije) priporočilo, da aneks začne veljati z začetkom leta 2008. Iz revizije ni jasno, kdo ni upošteval tega priporočila, ali nadzorni svet ali Koletnik, se pa lepo vidi, da si je direktor izplačal nagrado v vrednosti petnajstih odstotkov tudi za obdobje od novembra 2006 do decembra 2007. Nagrada se izračuna na podlagi izplačanih bruto plač. Ze prej pa smo ugotovili, da je bila ta neupravičeno višja za znesek bonitete za zasebno uporabo službenega vozila. Koletnik je bil od avgusta 2007 do avgusta 2008 hkrati direktor HSE in DEM. Na HSE je menda prejemal le polovico plače, na DEM pa celo. Kot kaže revizija, sta se mu po odhodu s HSE sporno povišana plača in višja nagrada zazdeli premajhni, zato se je domislil svojevrstne pogruntavščine. Verjetno ga je tiščalo pri srcu, ker ni vso svojo kariero ostal v družinskem podjetju Avto Koletnik, kjer bi za jubilejnih deset let delovne dobe zagotovo dobil nagrado. Kolektivna pogodba DEM pa je določala, da so do jubilejnih nagrad upravičeni le tisti, ki so v podjetju zaposleni neprekinjeno. Tako je Koletnik 2. septembra 2008 s predsednikom sindikata v DEM sklenil aneks h kolektivni pogodbi, ki ureja nagrade delavcem, ki dosežejo okroglo število let skupne delovne dobe. Za jubilej, ki ga je sicer dosegel že konec novembra 2007, si je 19. septembra 2008 izplačal polovico plače, ki jo je prejel mesec prej. Glede na to, da je dobil pet tisoč evrov in nekaj drobiža, lahko opazimo, da mu je plača od februarja, ko so mu lastniki namenili povišek, še občutno narasla. Zanimivo, da je imel pri teh manevrih podporo sindikata. Ključ do razumevanja pa je najbrž donacija sindikatu v znesku 16.700 evrov leta 2007 in 27.800 leto pozneje, kar seje revizorju zdelo nenavadno. Donacije političnim botrom Že dolgo ni več skrivnost, da za Koletnikovim imenovanjem na čelo DEM in kasneje tudi HSE stoji Borut Petek, nekdanji svetovalec v vladnem kabinetu Janeza Janše. Zato ni nobeno presenečenje, da je, odkar je Koletnik prevzel DEM, največji sponzorski delež - 120 tisoč evrov - dobilo rokometno društvo Klima Petek Branik Maribor. Zanimivo pa je, da je obnova servisnih prostorov čolnarne na Limbuškem nabrežju v Mariboru pripadla Planerju, majhnemu gradbenemu podjetju Matjaža Krempla, ki je SDS v predvolilni kampanji doniralo deset tisoč evrov, kar je po podatkih Ipisa skoraj četrtina njegovih letnih prihodkov. Izgubljenih 21 milijonov evrov? V medijih se je zadnje dni veliko ugibalo, kaj bo pokazala revizija o spornem 21-milijonskem posojilu direktorja Zvonu Ena, holdingu, povezanemu z mariborsko nadškofijo. O zgodbi, ki je revizor najbrž ni poznal, smo v Magu že poročali. Po naših zelo zanesljivih informacijah se je začela poleti 2007, ko sta se na 27-metrski jahti skupaj znašla sošolca, nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak in podjetnik Dari Južna. Med štiridnevnim plutjem sta se menda dogovorila o treh ključnih stvareh. Prva je bila prodaja šoštanjske termoelektrarne nemškemu Kot kaže revizija, sta se Koletniku po odhodu s HSE sporno povišana plača in višja nagrada zazdeli premajhni, zato se je domislil svojevrstne pogruntavščine. i. Del odgovornosti za dogajanje na DEM bo moral prevzeti tudi nekdanji prvi nadzornih Igor Marinšek, kije s Koletnikom podpisal pogodbo o zaposlitvi in mu odobril posojilo holdingu Zvon Ena. 2. Dari Južna (desno) je obogatel zaradi sorodstvenih povezav njegove žene Vesne z nekdanjim visokim predstavnikom Smelta Martinom Režkom. 3. Andrej Vizjak seje dogovoril, da bo Koletnik priskrbel denar Južni za naskok na Petrol. Jože Zagožen je bil odrinjen na stranski tir. 4- Brane Podboršek, kije tudi župan Vodic, je revidiral poslovanje DEM in našel nekaj nepravilnosti, nekaj pa je ostalo skritih. RWE, s katerim je HSE sodeloval pri gradnji hidroelektrarn Galište in Cebren v Makedoniji. Namero so v Šoštanju uvideli, zato so prenehali prodajati elektriko HSE in jo začeli sami tržiti. S tem manevrom so se izognili finančnemu zlomu in prodaji tujemu lastniku. Svoje pa so naredili tudi sindikalisti, saj so na noge dvignili vso dolino. Drugi dogovor je bil, da bi DEM odsvojili od HSE in pripojili k JEK ali drugemu energetskemu stebru. S tem bi pravzaprav uničili HSE, vso bistveno proizvodnjo električne energije pa spravili v drugi steber, od koder bi denar po potrebi laže prelivali. O tem smo povprašali tudi drugega direktorja HSE Jožeta Zagožna, ki o odsvojitvi DEM ni vedel veliko, vendar je, kot pravi, tedaj zaznal željo po oblikovanju holdinga znotraj holdinga. Snovalci ideje so verjetno spoznali, da pripojitev DEM h krški nuklearki ni izvedljiva, zato so iskali druge načine, da bi se polastili denarja Dravskih elektrarn. Prav to pa je zadeval tretji dogovor - da bo DEM posodil denar Južni za lastniško obvladovanje Petrola. Pot so našli skozi Zvon Ena, ki ga je nakazal svoji povezani družbi skladu Julius, ta pa je v sodelovanju z Južnovimi podjetji in tudi Istrabenzom usklajeno kupoval delnice Petrola, katerih vrednost seje povzpela v nebo. Julius je tedaj postal njegov četrti največji lastnik, skupaj z Istrabenzom in Južnovimi družbami pa so obvladovali četrtino naftnega trgovca. Čeprav so predstavniki HSE v nadzornem svetu DEM posojilo Zvonu odobrili, Zagožen za posel, zatrjuje, ni vedel. Holding je tedaj namreč vodil skupaj s Koletnikom, zato so nadzorniki bržkone menili, da zadostuje, da je z njim seznanjen zadnji. Najverjetneje je bil to eden prvih znakov, da bo Zagožen prej ali slej padel v politično nemilost, saj bi za tako velik posel moral vedeti, a so ga najbrž vodili igralci blizu ministra Vizjaka. Kot tesnega prijatelja nekdanje državne sekretarke Andrijane Starina Kosem, ki se je v istem času razhajala s krogom premiera Janše, so ga nekdanji prijatelji postavili na stranski tir, kar pa odgovornosti Zagožna kot direktorja HSE za sklepanje dvomljivih večmilijonskih pogodb ne zmanjšuje. Kaj o posojilu razkrije revizija Sredi julija 2007 je Koletnik prišel na sejo nadzornikov s predlogom o vložitvi prostih finančnih sredstev v Zvon Ena, češ da bodo tako presegli donosnost depozitov pri poslovnih bankah. Finančni holding je za enoletno posojilo v znesku 15 milijonov evrov ponujal sedemodstotno fiksno obrestno mero, medtem ko so bile bančne obresti največ petodstotne. Koletnik je zadevo premeteno izpeljal, saj je dobil dovoljenje nadzornega sveta, ki mu je še vedno predsedoval njegov kolega Marinšek, in se s tem izognil individualni krivdi. Zvon Ena je za zavarovanje kredita dal tri bianko menice z menično izjavo. Pogodba med obema družbama je omogočala sporazumne spremembe roka plačila in drugih posojilnih pogojev. Oktobra istega leta je Koletnik novemu nadzornemu svetu, ki ga je vodil Boris Novak, ponudil podoben predlog, tokrat v znesku petih milijonov evrov. Iz revizije razberemo, da je le Zan Jan Oplotnik (danes je v upravi Darsa) izrazil pomisleke zaradi preveč tveganega sodelovanja s samo enim skladom. V letu 2007 so imele Dravske elektrarne še 23 milijonov evrov depozitov pri štirih bankah. Oplotnik na naša vprašanja, povezana z DEM, ni želel odgovarjati. Kakorkoli, opozorila so bila preslišana, nadzorni svet pa je odobril celo za milijon evrov zajetnejše posojilo. Zvon je že pred iztekom roka za vrnitev 15-milijonskega posojila (avgusta 2008) zaprosil za šestmesečno podaljšanje, vendar ga je Koletnik zavrnil. Ker kredit ni bil vrnjen, je Koletnik 4. avgusta Zvon pozval, naj sestavi novo ponudbo za vezavo teh sredstev. Zvon je obrestno mero dvignil za četrtinko odstotne točke in predlagal podaljšanje roka vračila za dva meseca, drugi pogoji pa bi ostali enaki. S tem se je strinjal tudi nadzorni svet DEM. Kot je znano, Zvon tega denarja ni vrnil niti oktobra, zato je Koletnik zagrozil, da morajo zagotoviti stoodstotno zavarovanje glavnice, ali pa bo unovčil menice. Posojilojemalec tega jamstva nikakor ni mogel dobiti, zato so v DEM začeli preverjati, koliko je vreden Zvon. Ugotovili so, da ima na računu le 840 tisoč evrov, družba Taxgroup pa je ocenila, da je vreden od 125 do 152 milijonov, z opozorilom, da bi se vrednost naložb ob prisilni prodaji zmanjšala. Konec lanskega novembra je Zvon poslal nov predlog za obe posojili, in sicer sklenitev aneksov za podaljšanje roka vračila ter vpis hipoteke na zemljiščih pri Sutivanu na otoku Braču, katerih lastnik je družba Šole Orto. Revizija, zanimivo, navaja, da je predlog Zvona prispel dan po tistem, ko so DEM, holding in Šole Orto sklenili aneksa k posojilnim pogodbam in rok za vračilo preložili na letošnji 31. marec. Pri tem so, drugače kot so te dni poročali nekateri mediji, vnovič dopustili podaljšanje. Torej ni res, daje konec marca dan D za Zvon. Prav lahko > pa bo za Koletnika, kajti kot nam je rekel Zagožen, »so indikatorji, ki kažejo, da Zvon ne bo mogel vrniti dolga«. Hrvaška sodišča kot izgovor Čeprav revizor Podboršek navaja, da je DEM pridobil pravno mnenje o ustreznosti dodatnega zavarovanja posojila s hipotekami, obenem opozarja, da je pri enem od zemljiškoknjižnih vložkov vpisana aktivna plomba, »kar bi lahko pomenilo resnejšo oviro v zvezi z veljavnostjo podpisanih aneksov k posojilnima pogodbama«. Se več, čeprav so hipoteke kot zavarovanje kakovostnejše, Podboršek družbi predlaga preveritev aktivnih plomb v zemljiški knjigi. Polegtega aneks vsebuje določbo, po kateri dogovor ne velja, če se izkaže, da Šole Orto v trenutku sklenitve dogovora ni lastnik vseh nepremičnin, navedenih v pogodbi, oziroma so te obremenjene s pravicami tretjih oseb. Koletnik v pojasnilu k revizorjevim ugotovitvam najprej pojasni, da se ne strinja, da je bilo sklepanje aneksov tvegano, saj je vendarle celo revizor ugotovil, da gre za kakovostnejše zavarovanje posojila. Kar zadeva določbo, po kateri aneks ne velja, pa zapiše, da je bila vstavljena zgolj kot varovalka za primer, da je dolžnik zastavil tako obremenjene nepremičnine, da bi se njihova vrednost bistveno znižala, možnost poplačila pa celo izničila. »Preveritev aktivnih plomb poteka in iz sodnega registra je razvidno, da so plombe vložene v dobro Hrvatske poljoprivrede - Elektro Dalmacije - in sicer je bil v okviru priprav za gradnjo turističnega naselja napeljan nizkonapetostni kabel ter zgrajena transformatorska postaja.« Koletnik navaja, da je elektrodistributer zahteval služnost na 68 kvadratnih metrih zemljišča, pri čemer se sklicuje na februarske izjave Zvona. »Oboje ne zmanjšuje, ampak dviguje vrednost zemljišč in s tem premoženja.« In zadnje: »Časovno neskladje je nastalo zavoljo časovne odzivnosti hrvaških sodišč.« Koletnika je bržkone treba spomniti, za katera zemljišča gre v tem primeru, in pojasniti, da zemljiškoknjižno stanje ponekod ni rožnato že v Sloveniji, na Hrvaškem (zlasti na otokih) pa še toliko manj. Najprej: zemljišča so del večhektarskega območja pri mestecu Sutivan, kjer se je slovenski podjetnik dalmatinske krvi Ivan Kapetanovič namenil graditi Kraljestvo oljk. Skupaj s podjetjem Šole Orto, ki je bilo pred časom v stoodstotni lasti holdinga Zvon Ena, danes pa mu družbo delajo še drugi (neznani) družbeniki, so se poleti 2007 spravili sekat gozd brez gradbenega dovoljenja (pa tudi napeljevat kable), in to na zaščitenem območju. Kapetanoviču in direktorici Zvona Mateji Vidnar je to prineslo ovadbo občinskega sodišča v Supetru in zahtevo po zaporni kazni. Kar zadeva počasnost hrvaških sodišč, Koletniku sporočamo, daje stanje mogoče preveriti v dobrih desetih minutah na spletu. Plomba ni ena, temveč sta dve. Prva je bila resda vložena v dobro Elektra Dalmacije, a ne zadeva le pičlih 68 kvadratnih metrov, temveč tudi zemljišče v izmeri 81.612 kvadratnih metrov, in je še v postopku. Druga, v zadevi »dogovor o kreditu«, je bila v dobro DEM vložena sredi lanskega decembra, in sicer za 320 tisoč kvadratnih metrov. Čeravno so sodeč po zemljiški knjigi vsa omenjena zemljišča v lasti podjetja Šole Orto, pa kataster hrvaške geodetske uprave (prav tako dostopen na internetu) kaže, da temu pripada zgolj slabih 95 tisoč kvadratnih metrov, lastniki drugih parcel so fizične osebe. Navsezadnje je po poročanju Slobodne Dalmacije vsaj eno zemljišče predmet lastniškega sodnega spora, saj ga je Kapetanovičeva družba Caballusnet kupila od pravih lastnikov, ki sicer nista bila vpisana v zemljiško knjigo. Epilog? Epiloga danes, ko mora Koletnik nadzornikom DEM odgovoriti na ugotovitve revizije, gotovo še ne bo. Sam ga bo, v obliki predloga za razrešitev, najverjetneje doživel 2. aprila na seji nadzornega sveta. Ker Zvon, katerega naložbe so bile ob sklenitvi prve posojilne pogodbe vredne 1,2 milijarde evrov, po naših informacijah nima dovolj v blagajni za poplačilo posojila, dalmatinska hipoteka DEM pa bo morala obroditi več bogatih oljčnih letin, 21-milijonsko posojilo prav tako najbrž ne bo dobilo epiloga. Spodletelo naložbo državnega denarja bo verjetno plačal samo Koletnik, čeprav se v ozadju posla rišejo vsaj obrazi Vizjaka, Zagožna, Južne in poslovnežev iz kroga RKC. Prav Južna je te dni odmevni kandidat za novega člana nadzornega sveta Petrola, saj se je znašel tako na seznamu prvega nadzornika naftne družbe Viktorja Barage kot tudi v nasprotnem predlogu Kada in Soda. Iznajdljivi podjetnik je resda desetinski lastnik Petrola, kar mu daje nadzorniško legitimnost, toda vprašanje je, kolikokrat se je do delnic dokopal na opisan način, ki ni vključeval le njegovega zasebnega kapitala, temveč tudi davkoplačevalskega. Čeravno je slišati, da bo v nadzornem svetu, če bo na seji 7. aprila izvoljen, skrbel za interese vladajoče politike, češ da to tako ali tako vedno počne, se med njegove najtesnejše botre vseeno uvršča nekdanji minister Vizjak, ki je pred kratkim že povedal, da bi bilo Petrol najbolje kar prodati. ■ Kar zadeva počasnost hrvaških sodišč, Koletniku sporočamo, da je stanje mogoče preveriti v dobrih desetih minutah - na spletu. Skupina okoli Južne /e imela pri poskusu prevzema Petrola svojega človeka v podjetju. To naj bi bil Boštjan Napast. Predsednik nadzornega sveta DEM Vilijem Pozeb mora pojasniti, kaj vse seje v podjetju delalo z davkoplačevalskim denarjem, in ustrezno ukrepati.

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Jakše Luka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 23. 03. 2009
Stran: 10