Marko Vojkovič, predsednik uprave Adriatica.net, za Delo Lastniki touroperaterja imajo velike širitvene načrte - Zaradi krize prednostne naloge integracija, racionalizacija in optimizacija poslovanja Ljubljana - Skupščina Kompasa, ki je ob navzočnosti zgolj enega delničarja (Adriatica.net, ki je 91,6-odstotni lastnik) minila ekspresno, je včeraj potrdila prehod na enotirno upravljanje. Upravi in nadzornemu svetu sta prenehala mandata, delničar(ji) pa so izglasovali člane upravnega odbora, ki seje takoj po skupščini tudi sestal na ustanovni seji. Sestavljajo ga dozdajšnji predsednik uprave Janez Pergar,

ki je njegov predsednik, podpredsednik Marko Vojkovič (predsednik uprave Adriatica.net), Mihovil Prpič (doslej predsednik uprave turistične agencije Atlas), Ivan Zec (član uprave Adriatica.net, odgovoren za finance) in Alex Kogoy kot predstavnik zaposlenih. Peterico izvršnih direktorjev naj bi upravni odbor po pogovorih imenoval prihodnji teden. O spremembah v Kompasu in turističnem stebru Adriatica.net smo se pogovarjali z njenim predsednikom uprave Markom Vojkovičem. Kako poteka oblikovanje turističnega stebra, ki naj bi ga vodil Kompas? Holding Adriatica.net je razdeljen na tri divizije - turistično, hotelirsko in logistično. Morda bomo načrte v zadnjih dveh panogah nekoliko prilagodili, v turistični diviziji pa poteka konsolidacija. Kompas je operativno podjetje za turistični distribucijski kanal. Ima razvito mrežo, skozi katero izvajamo akvizicije v tem sektorju. Vendar so zdaj prednostne naloge integracija, racionalizacija in optimizacija poslovanja zaradi finančne krize. Se vedno želimo rasti, verjetno bomo to dosegli s povečevanjem tržnih deležev v segmentih in državah, kjer smo že navzoči. Zaradi krize se osredotočamo predvsem na učinkovitost poslovanja in prilagajamo nekatere zadeve. Ste lahko bolj konkretni? Na Hrvaškem smo vse operativno poslovanje združili v eno podjetje, Atlas. Tako smo precej povečali učinkovitost, naredili določeno selekcijo. Podobno počnemo tudi v Sloveniji, kjer Center potovanj (nekdanjo Iliriko turizem) integriramo v Kompas, pozneje pride na vrsto še Odisej. Tako bomo v vsaki od tridesetih držav, v katerih smo navzoči, imeli zgolj eno turistično podjetje. Ste dokapitalizacijo Kompasa izvedli zgolj zaradi novih prevzemov ali morda tudi zaradi finančne krize in težav z likvidnostjo, ki naj bi jih imel Kompas? Kompas nima težav z likvidnostjo. Naše terjatve do kupcev so večje kot obveznosti do dobaviteljev. V zdajšnjem položaju je seveda otežena prodaja. Ves čas moramo iskati pravo razmerje kreditiranja kupcev. Banke ne financirajo poslovanja, zato je vse zastalo. Dokapitalizacijo pa smo načrtovali že ob lastniškem vstopu v Kompas, šlo je zgolj za vprašanje trenutka in načina, pokler nismo uredili določenih listniških razmerij ter napravili organizacijskih in strateških sprememb, dokapitalizacija ni bila smiselna. Če ne bo dostopa do dolžniškega kapitala za prevzeme, bomo morali izvesti še eno. Je bila tudi dokapitalizacija izvedena s posojili? Kapital je vedno dolžniški. Vprašanje je samo, ali dolguješ banki ali zasebnemu vlagatelju. Obenem pa v času krize pričakujemo institucionalno podporo države. Pričakujemo, da bo turistični sektor na seznamu tistih gospodarskih panog, ki jih je treba podpirati. Prav tako se pogovarjamo z bankami in verjamemo, da bodo podprle naše širitvene načrte. Verjetno lahko sklepamo, da hrvaški lastniki s prehodom na enotirni sistem prevzemate večjo vlogo pri upravljanju Kompasa. Polovični lastnik Adriatice je WAZ, ki nima nikakršne zveze s Hrvaško. Člani upravnega odbora pa niti niso Hrvati. Mihovil Prpič je Kanadčan, Ivan Zec Američan, moja mama pa je bila rojena v Ljubljani. V našem holdingu je več kot trideset nacionalnosti. Vsekakor pa bodo lastniki prevzeli večjo vlogo v Kompasu. Zagotovo bodo spremembe. Kompas bo postal precej ambicioznejši. Adriatica.net je danes največji regionalni touroperater. V prihodnje pa želimo postati največji v širšem prostoru, pri čemer mislimo, da je te potenciale zmožna uresničiti obstoječa Kompasova ekipa, ki bo zdaj prevzela odgovornejše funkcije in si zadala bolj smele cilje. Kdaj lahko pričakujemo vidne sinergijske učinke znotraj skupine? Doslej jih res ni bilo veliko, vsako od podjetij, ki ste jih prevzeli, je delalo bolj ali manj po svoje. Na Hrvaškem smo letos že dosegli nekaj rezultatov pri integraciji v Atlas. Sinergije se predvsem poznajo pri bolj usklajenem nastopu na trgu. Doslej smo bili sami sebi največji konkurent. Ko se ne bomo več ukvarjali s konkurenco znotraj skupine, bomo postali močan igralec na trgu. Imate še kakšno prevzemno tarčo v Sloveniji? Nimamo in mislim, da nam državne institucije ne bi dovolile novih prevzemov. Zna pa se zgoditi, da bo v tej krizi nekaj manjših in srednje velikih agencij, ki same ne bodo mogle preživeti, ponudilo, da prevzamemo njihov posel. Matjaž Ropret



Medij: Delo
Avtorji: Ropret Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 19. 11. 2008
Stran: 16