posodile skupaj 950 milijonov Konec Istranenza in slovo tj Igorja Bavčajrja evrov, so popoldne spisale svoj načrt sanacije dolgov holdinške skupine. V njem pa po naših podatkih ni bilo več repo poslov, torej začasnih prodaj delnic, s čimer je Istrabenz tudi najemal posojila. Teh je bilo za okoli 150 milijonov evrov, včeraj pa so jih unovčile prav vse banke, ki so imele repo pogodbe. To pomeni, da so banke zdaj lastnice deležev Mercatorja, Petrola in drugih tržnih naložb, ki jih je še imel Istrabenz. Hkrati to pomeni, da lahko banke na teh deležih polno uveljavljajo glasovalne pravice, za Istrabenz pa, da se mu je še za 150 milijonovevrov zmanjšalo premoženje. Od včeraj je Istrabenz tudi uradno insolventen. Koliko negativnega kapitala? Po trditvah več bančnih virov ima Istrabenz s tem tudi uradno negativni kapital. Torej ima več obveznosti - dolgov - kot premoženja. Koliko natančno, uradno včeraj še ni bilo znano, saj so nadzorniki pod vodstvom Tomaža Toplaka na seji o revidiranih rezultatih lanskega poslovanja šele razpravljali in se menda šele odločali, koliko oslabitev je treba opraviti za lam Kot truljobančniki, gre za več deset milijonov evrov negativnega kapitala. Nasprotovali sta dve avstrijski banki »Vse razprave so itak zaman,« je včeraj popoldne več predstavnikov bank upnic komentiralo dogajanje v Istrabenzu. Ne le predlog sanacije Igorja Bavčarja, šefa Istrabenza, tudi predlog večine bank, ki ga je na Istrabenz poslala NLBpgjj^ vodstvom Draška Veselinoviča, namreč ni dobil soglasja vseh bank upnic. Nadaljevanje na 4. strani. Kaj lahko proda Istrabenz, koliko je to vredno in kako je prišel do deleža P* Istrabenz je konec leta 2004 objavil prevzemno ponudbo za Kolinsko. Ker je bila Kolinska hkrati _*SltP-l največji - petinski - delničar Droge, Istrabenz pa je imel še sam 12,4 odstotka Droge, je po prevze-I UgH mu avtomatično obvladoval vsaj 32,4 odstotka Droge. Pozneje sta se obe podjetji združili, spomladi ■ *■• I m # A •____% • _■>_!__ 2006 pa je Istrabenz, ki je takrat obladoval že več kot pol skupne družbe, objavil prevzem preostalih t0(inSK3 _LuO"~""XoD ffliH EUR delnic - Zan J e JfP° r >utlil2.450tolarjevoziromapribližnol0evrov.Zdajjelstrabenzlastnik95odstot-m socialistične mladine RK ZSMS. Vodi center za informiranje in propagando ter marksistični center. Postane tudi glavni urednik založbe Krt, pri kateri kot soavtor pozneje objavi knjigo Kapital in delo v SFRJ. 1 9M Partija 8a kazn , uje tmJF%0mm z opominom, ker stopi na stran Janeza Janše (ki je prav tako zaposlen na RK ZSMS) ob njegovih tezah o podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2.984 ZSMS in diplomi na FSPN se zaposli pri socialistični zvezi delovnega ljudstva (RK SZDL), kjer se najprej ukvarja z gospodarstvom, pozneje pa z ekologijo in energetiko. 1987 IIStopi l! par,lie 1988 SSM Staneta Kavčiča. Prek Janše uredništvu Mladine posreduje zaupni partijski dokument o grožnji z vojaškim pučem. Službo pri RK SZDL konča 31. maja, istega dne aretirajo Janšo. Na njegovo pobudo ustanovijo odbor za zaščito pravic Janeza Janše, ki se pozneje preoblikuje v odbor za varstvo človekovih pravic. Bavčar postane »glasnogovornik« odbora. Jeseni se neuspešno poteguje za položaj člana predsedstva Republike Slovenije. 1989 SSTSSSSje. Nekaj časa predseduje pobudi za novo slovensko ustavo Zbor za ustavo. Z Janšo postaneta urednika Demokracije. 1990 Na r h h d f« nih iJLJrJtV volitvah kandidira na listi Slovenske demokratične zveze (SDZ) Dimitrija Rupla. Po zmagi Demosa postane notranji minister v vladi Lojzeta Peterleta (do leta 1992). 1 991 Koordinira r iprave ■■_ ¥ m al_ na slovensko osamosvojitev. 1992 Postane predsednik »1» JF ¥ __■ Demokratske stranke (DS), kije nastala po razpadu SDZ. Izvoljen je za poslanca v državnem zboru. 1994 SEKSK podpredsednik vladne stranke Janeza Drnovška. 1 9QT Kot n ? inls * er za JkJf ¥ M evropske zadeve v Drnovškovi vladi koordinira slovenski vstop v EU. 2002 _£££_£. ko se Drnovšek odloča za naskok na predsedniški položaj in išče naslednika za šefa LDS in vlade, izstopi iz politike in 1. junija postane šef Istrabenza. _?ft?IA Konec leta > rvič fc%#f#%l namigne na prevzem Istrabenza, ko pravi, da bodo »razmislili o menedžerskem odkupu«. ?nf)7 Tlaku iepotza Istratm %f i?# m benzov prevzem. Oktobra kupi FB Investicije, večinskega lastnika Maksime Holdinga. Pri tem izigra svojega finančnika 5rečka Kendo, ki je prepričan, da malih delničarjih, ki jih je za dobrih 10 odstotkov. Po naših informacijah so se bankirji ustrašili tudi pravniških formulacij, ki jih je Bavčar zapisal v svojem predlogu. Bojijo se, da bi s tem sanacijo le še bolj zapletli. Kaj bo z Bavčarjem in deležem Maksime Holdinga? Do konca redakcije nadzorniki Istrabenza še niso glasovali o razrešitvi predsednika uprave Igorja Bavčarja, kar so zahtevali Petrol in bankirji. Bavčarje včeraj zjutraj sporočil, da odstopa, če bankirji dosežejo dogovor, in tako med bankirji pridobil nove črne pike, saj so menili, da se iz njih norčuje. Prav tako nadzorniki še niso odločaliopredlogubank,dabiBavčarja zamenjal Marko Jazbec, nekdanji finančnik Droga Kolinske, M je leta 2007 iz sistema Istrabenz odšel prav zaradi spora takratne uprave živilcapodvodstvomRobertaFerka z Bavčarjem. Uradno tudi ni bilo znano, kaj bo z deležem Maksime Holdinga vlstrabenzu. Po naših podatkih so skoraj vse delnice zastavljene. Ob padcih tečaja delnice Istrabenza minuli teden (borza je trgovanje z delnicami koprskega holdinga do objave dogovora z bankami upnicami ustavila, tečaj za delnico je bil 9,6 evra) in neodgovorubankupnic Istrabenzaonjegovi rešitvi so banke zdaj menda tudi formalne lastnice teh delnic. Največje upnice Maksime Holdinga so bile: ► Gorenjska banka, kije konec prejšnjega leta imela 34 milijonov terjatev, ► LHB Fi_nkfi_rt s 17 milijoni evrov, vlastipretežno državne NLB, in ► Banka Celje z osmimi milijoni evrov, v večinski lasti pretežno državne NLB. V nobeni izmed naštetih bank včeraj nismo dobili uradnega komentarja Hkrati z Bavčarjevo družbo FB Investicije jebrez največje naložbe oziroma z »i_ČKredriirni delnicami« ostalo še 25.259 delničarjev Maksime Holdinga Pred kratkim smo že poročali, dajepo našihpodatkihpred stečajem tudi Maksima Holding, v družbi pa o svojih obveznostih in tem, koliko časa jih bodo še lahko servisirali, niso želeli govoriti. Kaj sledi po zakonu? Takoj ko poslovodstvo ugotovi, daje družba insolventna, torej dav daljšem časovnem obdobju ne bo sposobna poravnavati obveznosti doupnikov.moranemudomaustaviti vsa plačila in ne sme prevzemati novih obveznosti. Plačuje le račune, nujne za redno poslovanje družbe (elektriko, vodo, davke ...). Vsa druga plačila mora takoj ustaviti, saj le tako vsem upnikom zagotovi enakopravno obravnavo, da ni kateri poplačan, drugi pa ne. Hkrati moraposlovodstvo začeti izdelovati poročilo o ukrepih finančnega restrulctirriranjaVenem mesecupo nastanku insolventnosti ga mora predložiti nadzornemu svetu in v tem poročilu dati oceno, daje bolj verjetno (50-odstotna verjetnost), da reševanje uspe. Načrt mora predvideti ukrepe, s katerimibise insolventnost odpravila, družba pa postala kratko- in dolgoročno plačilno sposobna Samo poslovodstvo ima malo manevrskega prostora za ukrepanje; če imajo družbeniki še nevplačane vložke osnovnega kapitala, lahko družbenike pokliče k vplačilu teh vložkov (tega pri Istrabenzu ni), hkrati pa lahko, če ga ima, izkoristi institut odobrenega kapitala in družbenike Dokliče. nai družbo dokapitalizirajo, ali pa izloči družbenike. Hkrati lahko poslovodstvo proda poslovno nepotrebno premoženje, če to obstaja. Ce nič od tega ne zadošča, poslovodstvo predlaga prisilno poravnavo, a le, če oceni, da je bolj verj etno, da bo uspela Hkrati mora ob vložitvi predloga dati pozitivno mnenje pooblaščen ocenjevalec vrednosti podjetja - če da odklonilno mnenje, je stečaj. Dokončno pa o sklenitvi prisilne poravnave odločijo upniki s 60-odstotno večino. Glasujejo lahko tudi upniki, ki imajo terjatve zavarovane - a le, če se odrečejo privilegiranemu položaju, to je zavarovanju. Posledica potrditve prisilne poravnave je, da se vse terjatve upnikom zmanjšajo in/ali se jim odloži dospelost. Ce večina upnikov prisilke ne podpre, če pooblaščeni cenilec ne da pozitivnega mnenja oziroma poslovodstvo že pri presoji ukrepov oceni, da ni 50-odstotne verjetnosti, da bo družba prek prisilne poravnave postala kratko- in dolgoročno plačilno sposobna, mora takoj sprožiti stečaj. Stečaj lahko sprožijo tudi upniki, če izkažejo, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca Športniki so mirni Koprski Istrabenz sodi med največje pokrovitelje Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki ga vodi Janez Kocijančič. Na OKS smo preverili, ali občutijo težave Istrabenza in kako. »Mi ne čutimo nobene krize, pogodba z Istrabenzom je sklenjena do Londona leta 2012 in Istrabenz svoje obveznosti do nas redno izpolnjuje, z njihove strani pa tudi nismo dobili nobenega signala, da se bo kaj spremenilo,« so nam pojasnili na OKS. Na krovni športni organizaciji poudarjajo, da se zavedajo gospodarskih težav, v katerih so se znašli mnogi njihovi pokrovitelji in partnerji, čeprav svoj del obveznosti do njih izpolnjujejo, kot da se nič ne dogaja •

Medij: Finance
Avtorji: Čabarkapa M.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 31. 03. 2009
Stran: 2