ŠEPULJE ► Kljub krizi ne bodo ustavili vseh naložb - V Šepuljah bo čistilna naprava V Krasu Sežana z nezadovoljstvom spremljajo razvoj dogodkov v novogoriškem Mipu. Ne le, da je Mip njihov partner v konzorciju kraškega pršuta in konkurent na trgu, ampak Kras z 2,2 odstotka delnic sodi tudi med manjšinske solastnike Mipa. "Ni nam vseeno. Gotovo pa Mipa ne bomo kupovali. Kras ne more prevzeti Mipovih obveznosti," poudarja direktor Krasa Edvard Fonda. "Način reševanja morajo poiskati banke in večinski lastnik Mipa, družina Volk," razmišlja Edvard Fonda.
Pravzaprav so v Krasu že nekaj let načrtovali izstop iz lastništva Mipa, posebej potem ko gaje prevzela družina Volk, pravi Fonda, ki je lani z ekipo štirih vodilnih prek družbe Brinovka izpeljal dolgo načrtovani menedžerski prevzem podjetja, ki ga vodi. Brinovka je z iztisnitvijo malih delničarjev zdaj edina lastnica Krasa, niso je pa pripojili h Krasu. Fonda ne more neposredno odgovoriti na vprašanje, ali potrošniki zaradi Mipovih težav morda pogosteje posegajo po Krasovih izdelkih. "V trgovinah je množica izdelkov številnih domačih in tujih proizvajalcev. To, da Mipa z nekaterimi izdelki ni na trgu, se razprši med številne ponudnike, ne le na Kras. Poleg tega pa tudi gospodarska kriza že dela svoja, prodaja je že zavoljo tega nekoliko upadla," odgovarja Fonda. Tudi za Krasom, največjim slovenskim mesnim predelovalcem, je zoprno leto, meni Fonda. Skupina Kras je lani ob 90 milijonih evrov prihodkov poslovala komaj pozitivno. "To je bilo tudi pričakovati, saj so bile lani cene svinjskega mesa, ki je naša temeljna surovina, za 30 odstotkov višje kot sicer in na to ne moremo vplivati," pravi direktor. Letos so se zaradi negotovih gospodarskih razmer začasno odpovedali gradnji novega obrata v Zalogu, kjer ima mesno predelavo njihova družba MDK. A naložb ne bodo povsem ustavili. "Čakamo na razpis agencije za kmetijske trge za evropski denar za čistilni napravi v Šepuljah in Sečovljah, nekaj denarja pa bomo namenili tudi za posodabljanje. Skupaj letos načrtujemo za približno tri milijone evrov investicij v Sloveniji," načrtuje Fonda. Med ukrepi, kijih želijo izpeljati, je tudi pretvorba nekaterih kratkoročnih posojil v dolgoročna. A »Kras kljub zajetnim vlaganjem v novo pršutarno ni prezadolžen, poudarja Fonda. V Šepuljah se tako zdaj suši 350.000 pršutov. KATJA GLEŠClC Kraški pršut ponarejajo Ime kraški pršut lahko nosi samo pršut, ki je ves čas zorel na Krasu, poudarja Edvard Fonda. A ponaredkov je vse več. Italijanski pršutar je pred časom v makedonskih trgovinah prodajal kraški pršut. "V konzorciju za kraški pršut smo sprožili postopek, saj je moremo delati kraškega pršuta," pripominja. Prav tako ne bi smelo biti dovoljeno, da nekdo pripelje kose pršuta v Slovenijo in jih po 14 dneh prodaja z nalepko, denimo, ljubljanski pršut. Konzorcij, v katerega so vključeni Kras, Mip in Pršutarna Lokev, kraški pršut izdelek z zaščiteno geografsko označbo. Makedonske oblasti so res takoj ukrepale in prepovedale prodajo," pravi Fonda. Najprej pa je treba narediti red doma, poudarja. "V Mariboru, denimo, po našem prepričanju ne se zavzema, da bi se pravilnijd spremenili tako, da bo pršut lahko nosil lokalno ime, le če bo v celoti narejen na tistem območju. Konzorcij bo kmalu poskrbel še za zaščito kraškega zašinka in kraške pancete. "Kraški" pršut iz makedonskih trgovin Krasa ni videl niti od daleč
Medij: Primorske novice
Avtorji: Gleščič Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 04. 03. 2009
Stran: 3