kateri öd njih dobi medaljo, seo nasi drzavi govori po vsemsvetu, pravi Selskova. VIstrabenzu, ki tako kot SKBslovenske olimprjce podpira ödvsega zacetka, prav takopoudarjajo, da gre za prispevek kcelovitemu in nenehnemu 'razvoju slovenskega sporta ter zapodporo vrhunskim sportnicamin sportnikom, ki namednarodni ravni promovirajonaso drzavo. A dodajajo se, da nepodpirajo zgolj olimpijcev,temvec tudi klube inposameznike iz lokalnega okoljain tiste organizadje, ki vsportnem duhu vzgajajo cimvecje stevilo miadih.Druzbeno odgovornost kotglavni raziog namenjanjadenarja za sport poudarja tudipodpredsednik upraveTelekoma Slovenije DusanMitic. »Telekom Slovenije imaglede na svojo velikost druzbenoviogo, kijo z veseljemizpoinjujemo,« zatrjujesogovornik. Kot pravi, dejstvo,da je Telekom v vecinski drzavnilasti, na to nima nikakrsnegavpliva. »Podjetja take velikosti morajo prispevati dolocenasponzorska sredstva, ce zelijobiti na trgu uspesna, ne glede nato, kdo je njihov lastnik. Nasposlovni nacrtje zasnovan tako,da te stvari prenese, in je prav, da jih prenese.« Selskova prav takopoudarja, da z lastniki gledeviaganja v sport nimajonikakrsnih tezav. »Njihovostalisceje, da je sponzorstvostvar odiocitve menedzmenta. Vto zadevo se ne vmeäavajo, takoda nimamo nikakrsnih posebnihnavodil ali tezav.« Koristi vendarle soKljub zatrjevanju o druzbeniodgovornosti po drugi stranipodjetja morajo videti nekaksnokorist, saj navsezadnje nisodobrodelne organizadje. »Nemorem reci, da sponzoriranjesporta ne prinasa koristi.Zagotovo smo prepoznavni kotgeneraini sponzor olimpijskereprezentance, s tem krepimonaso znamko. Na nekaterasponzorstva pa seveda vezemotudi promoviranje nasihstoritev,« priznava CvetkaSelsek. »Vse, kar viagamo,dobimo nazaj. Ali skozipromocijo, za katero jeposkrbljeno s pogodbo z OKS, aliskozi percepcijo ljudi, daTelekom ima to pozitivnoodgovornost,« pa je prepricanDusan Mitic. In dodaja, da imanenehno nastopanje uspesnegasportnika s Telekomovimlogotipom na dresu tudineposreden promocijski ucinek.»Izracuni pokazejo, da se nam testvari splacajo,« pravi Mitic.Cvetka Selsek podobnopojasnjuje, da so se pred casomporajale zelje, da bi se bankaumaknila kot pokroviteljica OKS. Vendarje trzna analizapokazala, da bi bila to slabapoteza. So pa iz Istrabenzaodgovorili, da neposredno zaradinastopanja v sportu se nisopridobili nobenega posla.Eden öd raziogov zapokroviteijstvo olimpijskereprezentance je tudi zelja popodpiranju nacionalnihprojektov. Kot pojasnjuje Mitic,sponzorska sredstva, namenjenaza sport, viagajo predvsem v CVETKA SELSEK tovrstne Projekte. Poleg OKSpodpirajo se atletsko zvezo,nordijsko reprezentanco inkosarkarski klub Olimpija, kisvojo nacionaino viogo poMiticevem mnenju izpoinjuje zigranjem v evropski ligi. »Vgospodarstvu nujno trcis obsport. V njern je vcasih vSloveniji zelo tezko zaradinajraziicnejsih prepirov. Mordasmo tudi zato izbirali oblikosponzorstva, ki je malo boljglobaina,« pravi Selskova. VLeku pa svoj interes vidijo vpromociji skrbi za zdravje.»Prepricanje, da je sport nujna DUSAN MITIC podlaga za dobro zdravje,udejanjamo tako, da s partnerji, skaterimi sodelujemo v okvirusportnega pokroviteijstva,skupaj snujemo programe, ki sozanimivi in vsebinsko poini takona podroqu rekreativnega kotvrhunskega sporta,« so zapisali vLeku. Z OKS sodelujejo öd leta1995 in kot pravijo, gre zapartnerja, ki izpoinjuje njihovapricakovanja. Boj za sponzorskasredstvaVecina podjetij, ki najvecviagajo v sport, neposrednopodpira tudi posameznesportnike. Luka Spik, VasilijZbogar in Gasper Vincec sonekateri öd olimpijcev, kijihpodpirajo omenjena podjetja. Ahkrati se mora Sport zasponzorstvo boriti se znekaterimi dejavnostmi,predvsem s kulturo. Cvetka Selsek pravi, da pri njih tricetrtine vseh sponzorstev sevedno odpade na Sport, medtem ko je v Telekomu po besedahDusana Mitica razmerje medsportom in kulturo pribliznoizenaceno, pri cemer v sportupodpirajo predvsem nekaj veqihprojektov, v kulturi pa velikomajhnih. V Istrabenzu pa so zasport lani namenili priblizno 53odstotkov vseh sponzorskih indonatorskih sre'dstev. Kaj pa stevilke?Na vprasanje, koliko je tegadenarja, je najpogostejsiodgovor, da gre za poslovnoskrivnost oz. da sponzorskepogodbe ne predvidevajorazkrivanja zneskov. »Ne gre zamajhne stevilke,« je vse, kar otem pove Cvetka Selsek. Po drugistrani pa Dusan Mitic trdi, »da testevilke niso tako neznanskovisoke«. Nekoliko bolj zgovorni so v Istrabenzu, kjer razkrivajo,da so lani za sportno sponzorstvoskupaj odsteli priblizno 1,6milijona evrov. Öd tega so skoraj200.000 evrov dobili jadralci,eden vecjih prejemnikov pa jetudi OKS. Vecina omenjenih podjetij vPekingu ne bo izvajala posebnepromocije, saj na kitajskem trgunimajo posebnih interesov. Dveöd njih sta tako ali tako delglobalnega koncerna, tako dainterese na Kitajskem zastopamaticna druzba. Preostali dvepodjetji pa sta usmerjenipredvsem v Slovenijo in trgejugovzhodne Evrope. Bo pa svojepriloznosti v Pekingu iskaloprecej podjetij, ki olimpijskegasporta neposredno ne podpirajo,a bodo poskusala izkoristitipriloznost, ker naj bi se vprihodnjih treh tednih vPekingu zbral ves svet.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Ropret Matjaž
Teme: Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 04. 08. 2008
Stran: 6