Kaj pravijo v Banki Slovenije

Uradno s centralne banke na vprašanje, ali jih je obiskala policija in na katere teme ter koliko postopkov (kazenskih ovadb) je sproženih zoper Banko Slovenije oziroma guvernerje, odgovarjajo le: "Ker se postopki, ki jih navajate, ne vodijo pri Banki Slovenije, z njihovim številom nismo seznanjeni, prav tako postopkov, o katerih smo seznanjeni, ne moremo komentirati."

Dodajmo pa, da Banka Slovenije in NPU sodelujejo že dlje časa: en kriminalist je stalno prisoten v centralni banki, ta pa je NPU "posodila" tudi enega svojega inšpektorja.

Tožilstvo je sicer že septembra 2012 ustanovilo posebno preiskovalno skupino za preiskovanje gospodarskega kriminala v bankah, ki jo vodi Jože Kozina. V skupini sta še dva tožilca, šest kriminalistov, urad za preprečevanje denarja, od lani pa tudi predstavniki Banke Slovenije. Kozina in vodja specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan sta sicer lani dejala: "NLB ne sodeluje in nam jemlje dragocen čas. Znotraj bančne trdnjave NLB so še vedno ljudje, ki jim ni v interesu, da se razišče gospodarski kriminal v bankah."

V NLB so to zanikali. Septembra letos so sporočili: "V letu in pol smo ugotovili sume kaznivih dejanj pri 47 naložbah, zoper 28 oseb pa smo podali kazenske ovadbe. V kazenskih postopkih je banka priglasila skupaj za 50 milijonov premoženjskopravnih zahtevkov. V letu 2014 smo vložili tudi dve odškodninski tožbi, ki se nanašata na oškodovanja večjih vrednosti, skupaj 8 milijonov evrov, izpred več let."

Kriminalisti bodo še obiskovali Banko Slovenije in NLB

Na policiji so nam potrdili še, da so da smo pred nekaj dnevi od specializiranega državnega tožilstva prejeli v preveritev še naznanilo o sumu storitve kaznivega dejanja. Preveritev, ki pomeni obisk kriminalistov na NLB in verjetno tudi Banki Slovenije, je povezana kazensko ovadbo, ki jo je avgusta vložilo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD). A ta preiskava ni povezana z zgornjimi informacijami.

VZMD je ovadila pet članov uprave NLB in NLB kot pravno osebo, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zadeva je povezana z noveliranim zakonom o bančništvu in izbrisom podrejenih in hibridnih obveznic NLB.

V ovadbi VZMD opozarja, da je NLB v bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije (BS) pa je na isti dan ugotovila negativen kapital v višini (minus) 318 milijonov evrov ter na osnovi te ugotovitve izbrisala vse delnice in podrejene obveznice NLB. Iz tega, so prepričani v VZMD, nedvomno izhaja, da je uprava NLB storila vsaj eno kaznivo dejanje.

Iz NLB, ki jo vodi Janko Medja, so komentirali le: »V banki smo podrobno proučili kazensko ovadbo, ki smo jo lahko prejeli iz javnih virov in ugotovili, da je v celoti neutemeljena. Vzpostavili smo stik s policijo in sami ponudili popolno sodelovanje pri preiskavi z namenom, da bi čim prej razčistili vse dvome, ki jih ovadba prinaša.«

Iz Banke Slovenije pa so o razliki v izkazanem kapitalu povedali: "Rezultati skrbnega pregleda, ki so bili pri bankah tudi podlaga za oceno izgub bank, so bili znani šele v začetku decembra 2013.

Posledično niti Banka Slovenije, niti uprave bank prej niso razpolagale z zneski dodatno potrebnih oslabitev izhajajočih iz pregleda kakovosti sredstev po stanju na 31. december 2012, ki so seveda posledično vplivale tudi na oceno finančnega položaja teh bank po stanju na dan 30. september 2013. Znatno poslabšanje ocene finančnega položaja bank po stanju na 31. december 2012 je posledica spremenjenih okoliščin glede (slabšega) ekonomskega položaja v državi v letu 2013, zlasti upoštevaje slabšo likvidnost trga nepremičnin in trga vrednostnih papirjev, ter uporabo bistveno bolj konzervativnih ocen vrednosti zavarovanj po stanju na dan 31. decembra 2012. Poslabšanje ekonomskega položaja v letu 2013 pa je še dodatno vplivalo na oceno finančnega položaja bank po stanju na dan 30. septembra 2013."

Kotnik: Zakaj sploh koga preganjamo zaradi potvorbe bilanc?!

Tadej Kotnik, kolumnist Financ in imetnik izbrisanih podrejenih obveznic, opozarja: »To izvajanje je tako absurdno, da bi bilo težko bolj. Z ogromno zamudo nek zunanji pregled ugotovi multimilijardno dodatno luknjo in zdaj vsi, ki to revidirajo in/ali nadzirajo, pravijo, da te multimilijardne luknje sami, brez tega zunanjega pregleda, niti pod razno in niti teoretično niso mogli zaznati!« Sprašuje se, zakaj potem sploh imamo revizorje in nadzorne ustanove in zakaj potem sploh koga sodno preganjajo zaradi potvorbe bilanc. »Če ne NLB ne Banka Slovenije, z vsemi stotinami "strokovnjakov", ne revizorji NLB s svojimi desetinami "strokovnjakov", niso bili zmožni zaznati večmilijardne luknje in negativnega kapitala, kako naj bi potem v Merkurju, Vegradu, Zvon Holdingih, ... z bistveno manjšimi ekipami tovrstnih "strokovnjakov", prepoznali manjšo luknjo in negativen kapital? Zakaj neki so potem šli vodilni Enrona v zapor, saj so zgolj spregledali multimilijardno luknjo in negativen kapital, ki ju je potem ugotovil nek zunanji pregled !?«